E-novice 2017

Poročilo z 9. seje Upravnega odbora ZPN

V sredo 21. junija 2017 so se v okviru 9. seje sestali člani Upravnega odbora ZPN. Na seji so sprejeli Poročilo o aktivnostih ZPN, med katerimi so bili posebej izpostavljeni doseľki na zakonodajnem področju (sprejete spremembe, predlogi, sodelovanje pri pripravi zakonov).
Kot pomemben doseľek ZPN so bile izpostavljene tudi dosedanje aktivnosti pri podeljevanju certifikata Zaupanja vreden upravnik in pa doseľki za stanovanjske sklade v okviru nedavnih sprememb Stanovanjskega zakona.
Na seji so bile predstavljene dosedanje aktivnosti pri organizaciji letoąnjega posveta. Program posveta je v večjem delu ľe določen. Upravni odbori posameznih zdruľenj pa so večinoma ľe določili tudi programe sekcijskega dela.

13. seja upravnega odbora ZDNP

Člani upravnega odbora ZDNP so se v četrtek 29. junija sestali na 13. redni seji, katere temeljni namen je bil dogovor o pripravi posebnega zavarovalnega programa za zavarovanje odgovornosti članov ZDNP. Po zgledu nekaterih drugih stanovskih organizacij je namreč strokovna sluľba ZPN preučila moľnost skupnega nastopa članov ZDNP pri iskanju najugodnejąe ponudbe za zavarovanje odgovornosti nepremičninskih druľb, predvsem v smislu določb Zakona o nepremičninskem posredovanju. Skladno s tem je bila članom upravnega odbora predstavljena moľnost sodelovanja z zunanjim strokovnjakom, v okviru katerega bi poiskali najustreznejąo vsebino krovnega zavarovanja za člane ZDNP in za takąno zavarovanje pridobili najugodnejąo ponudbo. Ugotovljeno je bilo, da na ta način za člane ZDNP lahko pridobimo najustreznejąe zavarovalne pogoje za najniľjo moľno ceno. Zunanji strokovnjak bo tako v poletnem času v sodelovanju s strokovno sluľbo ZPN pridobil vse potrebne podatke, v jesenskem času pa bo sledilo posredovanje povpraąevanja vsem zavarovalnicam in pridobivanje ponudb ter izvedba morebitnih pogajanj. Po izboru najugodnejąe ponudbe bi lahko člani ZDNP sklepali posamična zavarovanja v sklopu krovne pogodbe z izbrano zavarovalnico. Predvidevamo, da bi bil postopek lahko zaključen ąe pred začetkom prihodnjega leta.
Člani upravnega odbora so v preostanku seje razpravljali ąe o podaji pripomb na objavljeni predlog Zakona o nepremičninskem posredovanju, o tisku novega Kodeksa dobrih poslovnih običajev v prometu z nepremičninami in o tehnični izvedbi terminoloąkega slovarčka za nepremičninske posrednike.

O vseh temah vas bomo podrobneje obveąčali v prihodnjih E-novicah ZPN.

4. poletno srečanje nepremičninskih posrednikov
V petek, 28. julija 2017, SKOK ©port center Tacen pod ©marno goro.

Več informacij in prijave>>

Upravniki večstanovanjskih stavb - Studio ob 17h

Na spletni povezavi lahko dostopate do oddaje Studio ob 17 - Upravniki večstnovanjskih stavb>>

Poročilo s 6. seje Upravbega odbora ZUN

Na 6. seji upravnega odbora Zdruľenja upravnikov nepremičnin, ki je bila 22. junija 2017 so člani sprejeli staliąča v zvezi s sodelovanjem z zavarovalnicami. Prisotni so v razpravi ugotovili, da je praksa sklepanja zavarovalnih pogodb različna, da veliko stvari ni dorečenih in da naj se to upoąteva pri pripravi nove stanovanjske zakonodaje.
Predmet razprave je bila tudi priprava in izvedba strategije komuniciranja z različnimi javnostmi. Glede na to, da se napadi v javnosti na upravnike v zadnjem času stopnjujejo, da je ugled panoge zaradi tega prizadet, bomo v strokovni sluľbi ZPN poskuąali vzpostaviti ustrezen sistem komuniciranja z javnostjo in ključnimi deleľniki v panogi v bodoče.
V zaključku pa so člani podali ąe predloge za sekcijski del programa letoąnjega posveta Poslovanje z nepremičninami.

Laľje pridobivanje osebnih podatkov na podlagi določb SZ-1

V sredo 28. junija smo v prostorih GZS po sklepu upravnega odbora ZSS organizirali sestanek namenjen iskanju reąitev za laľje pridobivanje osebnih podatkov na podlagi 11.a člena Stanovanjskega zakona. Po nedavni spremembi zakona je namreč stanovanjskim skladom, lokalnim skupnostim in neprofitnim stanovanjskim organizacijam nekoliko olająano pridobivanje osebnih podatkov za potrebe ugotavljanja dejanskega stanja in odločanja v upravnih postopkih. Skladno s tem smo na sestanku, katerega so se poleg predstavnikov ZSS udeleľili tudi predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za javno upravo in Informacijskega pooblaąčenca, preverjali moľnosti za nadaljnje poenostavitve v postopkih pridobivanja osebnih podatkov z namenom laľjega poslovanja omenjenih subjektov. Na sestanku smo ugotovili, da kljub spremembi dikcija 11.a člena SZ-1 ne omogoča neposrednega zbiranja osebnih podatkov v enotni bazi, do katere bi lahko dostopali vsi upravičenci. Ministrstvo za okolje in prostor bo tako preverilo pripravljenost, da bi v kratkem času priąlo do ponovne spremembe zakona, s katero bi omogočili tudi takąno reąitev, ki bi bila za vse deleľnike najbolj enostavna in učinkovita. Ne glede na to pa bo strokovna sluľba ZPN v sodelovanju z MOP preverila tudi moľnost, da bi ľe na podlagi sedanje ureditve vsi upravičenci do teh podatkov dostopali neposredno preko baz podatkov, ki jih vodijo posamezni upravljavci zbirk osebnih podatkov. Tudi ta reąitev bi namreč pomenila bistveno poenostavitev sedanjih postopkov.
V vsakem primeru bomo v strokovni sluľbi ZPN v prihodnjih mesecih skuąali poiskati ustrezne reąitve, ki bi bistveno olająale poslovanje naąih članov, obenem pa razbremenile najemnike in ostale stranke v upravnih postopkih, ki jih ti vodijo.

Poročilo z 10. seje Upravnega odbora ZSS

V četrtek 15. junija so se sestali člani upravnega odbora ZSS. Na seji so potrdili poročilo o delu za leto 2016 in sprejeli program dela za leto 2017. Največ pozornosti bo tudi v prihodnje namenjene spremljanju in vključevanju v aktualne zakonodajne procese. V razpravi so člani poudarili, da bi lahko poviąanje vrednosti točke za izračun neprofitne najemnine dosegli tudi s pomočjo Ustavnega sodiąča. Ključna naloga strokovne skupine za pravne zadeve bi tako bila preučitev moľnosti za vloľitev zahteve za ustavno presojo 116. člena SZ-1. Poudarjena je bila tudi aktivnost pri oblikovanju programa letoąnjega posveta, saj gre za priloľnost, da se skupaj spregovori o najbolj aktualnih tematikah s stanovanjskega področja. Člani upravnega odbora pa so strokovno sluľbo ZPN zadolľili tudi za organizacijo strokovne ekskurzije na Dunaj, v okviru katere bi se sestali s ključnimi deleľniki na področju stanovanjske oskrbe in si ogledali nekatere primere dobrih praks pri zagotavljanju javnih najemnih stanovanj.

Zakonodajni kompas

S skupnimi močmi do boljąe zakonodaje, ąt. 12/2017, 11. julija 2017
Ustavljene plačne spremembe v Drľavnem zboru
Vlada Republike Slovenije je sprejela sklepe, ki so zagotovili umik predloga Zakona o minimalni plači in Zakona o inąpekciji dela, ki ju je v postopek v Drľavni zbor vloľila Zdruľena levica. S tem je bilo slovenskemu gospodarstvu samo iz naslova predvidenih sprememb, ki jih je prinaąal vloľeni predlog Zakona o minimalni plači, prihranjeno okoli 60 milijonov evrov. Neposredno bi masa plač pri najniľjih plačilnih razredih porasla za 40 mio evrov, vsaj ąe 20 mio evrov bi znaąal posredni učinek zaradi rasti plač po plačni lestvici.
Podpisan protokol o izgradnji severnega dela 3. razvojne osi
Minister za infrastrukturo dr. Peter Gaąperąič je na Ravnah na Koroąkem s predsednikom sveta Koroąke regije dr. Tomaľem Roľenom in predsednikom sveta ľupanov Savinjsko-©aleąke regije Darkom Menihom podpisal protokol o poteku načrtovanja in izgradnje 3. razvojne osi na odseku ©entrupert–Velenje–Slovenj Gradec–Dravograd–Holmec. Zanj si prizadevata Območna zbornica Koroąke in Savinjsko-ąaleąka gospodarska zbornica. Podpis protokola potrjuje, da je projekt 3. razvojne osi prioritetni projekt drľavne cestne infrastrukture.

Za prejemanje Zakonodajnega kompasa izpolnite prijavo>>

Komentar GZS: Ob robu razsodbe arbitraľnega sodiąča

Hrvaąka je naą četrti največji zunanjetrgovinski partner in to velja tudi za menjavo na področju storitev. Na letni ravni vrednost menjave med drľavama tako krepko presega 4,6 milijarde evrov, o posrednih multiplikacijskih učinkih teh tokov na ekonomiji obeh drľav pa lahko samo ąpekuliramo. Hrvaąka je tudi prva destinacija neposrednih izhodnih investicij slovenskega gospodarstva, četudi se je njihov obseg iz nekdanjih 1,6 milijarde evrov zniľal na 1,2 milijardi. Ampak to je prej posledica notranje poslovne konsolidacije nekaterih slovenskih poslovnih sistemov in podjetij kot pa »neprijaznosti« hrvaąkega investicijskega in poslovnega okolja. Hkrati je Hrvaąka peti največji tuji investitor v Sloveniji, četudi se bo njena prisotnost morda »umirila«, tokrat zaradi potrebne konsolidacije na hrvaąki strani.

Preberite več>>

Predlog sklepa o določitvi najviąje dovoljene cene izvajanja dimnikarskih storitev

Predlog sklepa o določitvi najviąje dovoljene cene izvajanja dimnikarskih storitev>>

Zakon o vzpostavitvi etaľne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljiąča (ZVEtL-1)

Uradni list RS, ąt.: 34/2017, z dne 4.7.2017
Zakon o vzpostavitvi etaľne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljiąča (ZVEtL-1)>>

Leto 2016 za podjetja z vidika poslovanja zelo uspeąno

Skoraj 139.000 podjetij ustvarilo 85,7 milijarde evrov prihodkov od prodaje Po začasnih podatkih strukturne statistike podjetij je v letu 2016 delovalo v Sloveniji 138.695 podjetij s preteľno trľnimi dejavnostmi, ki so skupaj ustvarila 85,7 milijarde evrov prihodka od prodaje, kar je za 2 % več kot v 2015. Najviąja rast prihodka je bila zabeleľena pri podjetjih v drugih storitvenih dejavnostih (5 %), potem v trgovini (4 %) in industriji (1 %). Podjetja s področja gradbeniątva pa so v 2016 ustvarila za 6 % niľji prihodek od prodaje kot v letu 2015. Vsa podjetja skupaj so v 2016 ustvarila za 20,6 milijarde evrov dodane vrednosti, kar je za 7 % več kot v 2015.

Dostop do celotne vsebine novice>>

Izvoz in uvoz v maju 2017 viąja kot v maju 2016

Izvoz in uvoz v maju 2017 viąja kot v maju 2016 Slovenija je v maju 2017 izvozila za 2.397,3 milijona EUR blaga, uvozila pa za 2.390,8 milijona EUR blaga. V primerjavi z majem 2016 se je izvoz povečal za 14,1 %, uvoz pa za 16,8 %, vendar to nista bili najviąji vrednosti v tem letu (viąji vrednosti izvoza in uvoza sta bili doseľeni v marcu 2017). V blagovni menjavi s tujino je bil v maju 2017 ustvarjen preseľek v vrednosti 6,5 milijona EUR, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 100,3-odstotna. Skupni preseľek v maju je bil posledica preseľka pri trgovanju z drľavami, ki niso članice EU (55,5 milijona EUR).

Več>>

Na kvadratnem kilometru Zemljinega kopnega ľivi povprečno 57 prebivalcev, v Sloveniji 102, v EU 118

11. julij je svetovni dan prebivalstva. Na Zemlji je doma 7,4 milijarde prebivalcev in letos se bo to ątevilo povečalo za 77 milijonov. Svetovno prebivalstvo je poseljeno zelo neenakomerno: obstajajo neposeljena območja, v delih velemest pa ľivi tudi več kot 80.000 ljudi na kvadratnem kilometru. ©tevilo prebivalcev vztrajno raste Zemlja je danes dom pribliľno sedmih milijard in ątiristo milijonov prebivalcev. Po ocenah ameriąkega statističnega urada (US Census Bureau) se na svetu vsako minuto rodi pribliľno 258 prebivalcev, umre pa jih pribliľno 110. V letu 2017 se bo tako ątevilo Zemljanov povečalo za pribliľno 77 milijonov.

Več>>

Koncesija za rabo termalne vode

Ministrica je pojasnila sistem koncesij za rabo termalne vode v Sloveniji, ki jih je MOP, tudi zaradi ugotovitev Računskega sodiąča RS, za vsa podjetja uredilo leta 2015. Koncesijska dajatev je oblikovana na podlagi formule, ki upoąteva dejansko načrpane termalne vode in vodno pravico (dovoljene količine vode). Po podatkih MOP bo celotna viąina koncesije po tej formule v letu 2020, ko bo uvedena polna obremenitev (sedaj gre postopoma po letih, na primer leta 2017 v viąini 70 %) znaąala ob enaki porabi vode in cene energentov pribliľno 2 milijona evrov. Z enako vrednostjo dajatve je bilo operirano tudi v preteklosti (2015 in 2016). V preteklih letih je bil celotni prihodek podjetij, ki izvajajo tudi tovrstne dejavnosti oziroma rabijo vodo za te namene v Sloveniji viąji kot 200 milijonov evrov. V primeru, da podjetja ne bi mogla koristiti termalne vode ali pa z njo ne bi pridobile vse toplote, bi morala takąno odvzeto količino energije nadomestiti z drugimi gorivi (plin, kurilno olje, elektrika), in bi bili ti zneski tri in večkrat viąji. Podjetja, ki takąnih pogojev nimajo, namreč dejansko plačujejo dodatne stroąke za ogrevanje.

Dostop do celotne vsebine novice>>