Od katerega datuma dalje je mogoče uveljavljati povračila iz zakona?

Začasni ukrepi iz MEGA zakona ter iz aktov, sprejetih na njegovi podlagi, na podlagi 20. člena MEGA zakona veljajo od 13. marca 2020 do 31. maja 2020, razen, če sam zakon določa drugače. Če do 15. maja 2020 epidemija ne bo preklicana, MEGA zakon predvideva avtomatično podaljšanje roka izteka ukrepov, ki so določeni na 31. maj 2020, za 30 dni, torej do 30. junija 2020.

Na podlagi 6.odstavka 29.člena lahko pravico do povračila nadomestila plače uveljavi delodajalec, ki je napotil delavce na začasno čakanje na delo oziroma pri katerem delavec zaradi višje sile ni mogel opravljati dela že pred uveljavitvijo tega zakona, za obdobje od 13. marca 2020, če vloži vlogo iz prvega odstavka tega člena v osmih dneh od uveljavitve tega zakona in izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice.

Razmerje med Zakonom o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP) in Zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (»MEGA Korona zakon«)

Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP) je bil sprejet 20.3.2020 ter objavljen 28.3.2020 (Uradni list RS, št. 36/20) in stopil v veljavo 29.3.2020. Opredeljuje možnost sofinansiranja čakanja na delo in nadomestila za čas karantene ter odlog plačila prispevkov za samozaposlene. Vložitev zahtevkov za nazaj po tem zakonu je možna v 8 dneh od njegove uveljavitve, do 5.4.2020.

Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (»MEGA korona zakon«) je bil sprejet 2 .4.2020. Za delodajalce ureja sofinansiranje nadomestila za čas čakanja na delo in višje sile, povračila prispevkov teh nadomestil, plačila prispevkov delavca in delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delavce ki delajo in plačilo kriznega dodatka za delavce ki delajo. V veljavo bo stopil naslednji dan po objavi. Objavljen še ni bil in torej še ne velja.

Prehodna določba 107. člena MEGA korona zakona določa, da se določbe Zakona o ukrepih na področju plač in prispevkov, ki se nanašajo na pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo, ne uporabljajo za čas trajanja začasnih ukrepov iz tega zakona. Zavod RS za zaposlovanje v obdobju trajanja začasnih ukrepov iz MEGA korona zakona vse vloge za uveljavljanje delnega povračila plač delavcem na začasnem čakanju na delo obravnava v skladu z določbami MEGA korona zakona.

Ali so komunalna podjetja upravičena do povračila za čakanje na delo in Izplačila mesečnega kriznega dodatka za delavce, ki so dodatno izpostavljeni v času epidemije (pogrebna služba, odpadki)?

Na podlagi 33.člena MEGA korona zakona so vsi delodajalci, upravičenci iz MEGA korona zakona, oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v mesecu aprilu in maju 2020. Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tem času v celoti plačuje Republika Slovenija.

Delodajalci izplačajo v tem obdobju vsakemu zaposlenemu, ki dela (sem šteje tudi delo na domu) in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, mesečni krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Zakon ne postavlja drugih pogojev. Logično pa je, da bo pri izplačilu potrebno upoštevati dejansko prisotnost na delu. Delavec, ki je bil v določenem mesecu na letnem dopustu ali v bolniškem staležu, za ta čas kriznega dodatka ne prejme oz. njegovega sorazmernega dela ne prejme.

Ali bo potrebno hkrati uveljavljati dva zahtevka, zahtevek »čakanje na domu« in zahtevek »dodatek za vse delovno aktivne«?

Gre za dva različna instrumenta po MEGA korona zakonu. Prvi je opredeljen v prvem odstavku 21.členu MEGA zakona, drugi pa v drugem odstavku 33.člena istega zakona kot »krizni dodatek«.

Sam postopek uveljavljanja povračila nadomestila plače določa 29.člen MEGA zakona. Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. maja 2020. Vlogi iz prvega odstavka tega člena za delavca na začasnem čakanju na delo delodajalec priloži dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje odloči o vlogi v roku osem dni s sklepom. Povračilo nadomestila plače se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer 10. dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po MEGA zakonu. - Zahtevke je mogoče vložiti tudi za nazaj do 13.3.2020, z rokom osmih dni od uveljavitve MEGA korona zakona. Po drugem odstavku 28. členu MEGA zakona se lahko uveljavlja tudi oprostitev plačila vseh prispevkov za socialno varnost od nadomestila plače od 13. marca do 31. maja 2020. Limit uveljavljanja je opredeljen tako, da se mesečno oprostitev prizna največ od nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019 v RS, preračunane na mesec (1.753,84 eur).

Krizni dodatek je posebna pravica, ki pripada na podlagi 2. odstavka 33.člena. Izplačujejo jo delodajalci in se zanj ne vlaga poseben zahtevek. Delodajalci vsakemu zaposlenemu, ki dela, torej opravlja delo na delovnem mestu ali delo od doma skladno z odredbo na podlagi 169. člena ZDR-1, izplačajo mesečni krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. To pravico imajo vsi zaposleni, čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, torej zneska 2821,74EUR. Gre za pravico do izplačila za april in maj 2020.

Ali so podjetja, ki so za nekaj dni zamudila s plačilom prispevkov za socialno varnost upravičena do nadomestil plače?

MEGA korona zakon v drugem odstavku 29.člena navaja, kateri delodajalec ne more uveljavljati pravice do povračila izplačanih nadomestil. To je delodajalec, ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge.

To ne pomeni nujno, da podjetja, ki so za nekaj dni zamudila s plačilom prispevkov za socialno varnost, niso upravičena do nadomestil plače, če imajo na dan vložitve vloge poravnane vse obveznosti. Pogoj za uveljavljanje povračila nadomestila je namreč, da ima delodajalec plačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Če ta dolg na dan vložitve vloge ne obstaja več, menimo, da delodajalec brez ovire lahko uveljavlja povračilo izplačila nadomestila.

Ali podjetje, ki je pred epidemijo COVID-19 v letu 2020 povečalo prihodke v primerjavi z lani in zato tudi zaposlilo dodatne delavce, upravičeno do povračil na podlagi zakona?

Na podlagi 22.člena MEGA zakona bodo do pomoči upravičeni tisti delodajalci, ki:

· jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019 in

· v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 20% rasti prihodkov glede na isto obdobje leta 2019.

V primeru, da ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, bo moral upravičenec naknadno vrniti celotno prejeto pomoč.

S.p. smo odprli jeseni 2019. Ali smo upravičeni do subvencije za samozaposlene? Ne bomo mogli dokazovati upada prihodka na februar 2019.

Samozaposlene osebe, ki so na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključene na podlagi prvega odstavka 15. člena in prvega odstavka 16. člena ZPIZ-2, so za mesec april in maj 2020 oproščeni plačila prispevkov za vsa obvezna socialna zavarovanja v celoti.

Do oprostitve plačila prispevkov ni upravičena oseba:

· ki do dneva uveljavitve tega zakona ni zavarovana na podlagi prvega odstavka 15. člena in prvega odstavka 16. člena ZPIZ-2,

· ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima na dan vloge neporavnane zapadle davčne obveznosti.

Pogoji upada prihodka glede na prejšnje leto so predpisani samo za delodajalce, ki uveljavljajo pomoč pri izplačilu nadomestila za čakanje na delo in višjo silo po 21. členu MEGA zakona in ki torej zaposlujejo delavce. Samozaposleni so na podlagi 34.člena MEGA zakona upravičeni do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka.

Upravičenec do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka je:

· samozaposleni, ki na dan uveljavitve tega zakona opravlja dejavnost in je v obvezno zavarovanje vključen na podlagi opravljanja te dejavnosti in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi zavarovalni podlagi,

· družbeniki, ki so poslovodne osebe v gospodarski družbi in so zavarovani na podlagi 16. člena ZPIZ-2.

Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka pripada samozaposlenim, ki so opravljali dejavnost najmanj od 13. marca 2020 do uveljavitve tega zakona

Višina izredne pomoči znaša:

· v višini 350 eurov za mesec marec in

· po 700 eurov za meseca april in maj 2020.

Za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka mora upravičenec preko informacijskega sistema FURS predložiti izjavo, s katero izjavlja, da zaradi epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu. Za bistveno zmanjšan obseg opravljanja dejavnosti po drugem odstavku 35. členu MEGA zakona šteje:

· vsaj 25 % zmanjšanje prihodkov upravičenca iz prejšnjega člena v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020, ali

· vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov upravičenca iz prejšnjega člena v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.

Ali je potrebno tudi za uveljavljanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delavce, ki delajo, izpolnjevati pogoje po 22. čl. (padec prihodkov); ali se lahko ta ukrep uveljavlja separatno? Ali v primeru, da bi uveljavljali nadomestilo za čakanje na delo in višjo silo od 13.3. morate zahtevek vložiti v 8 dni po uveljavitvi zakona - to pomeni v 8 dneh po objavi MEGA zakona (zakon začne veljati naslednji dan po objavi)?

Oprostitev prispevkov za delavce, ki delajo, po 33. členu ni vezana na pogoj iz 2. odstavka 22.člena in se uveljavlja ločeno od ostalih ukrepov kot samostojen ukrep, separatno. Namreč, pogoj je izrecno določen za uveljavljanje nadomestil za čakanje na delo in za višjo silo (prav tako). Skladno s 6.odstavkom se bo obe vrsti nadomestila lahko vlagalo za nazaj do 13.3., v roku iz tega odstavka – 8 dneh od uveljavitve zakona. Zakon še ni objavljen in ne velja, torej ta rok še ne teče.

Po 33 členu MEGA korona zakona je delna oprostitev prispevkov za zaposlene v zasebnem sektorju, določena tako, da so za zaposlene delavce, ki delajo, delodajalci oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v mesecu aprilu in maju 2020. Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tem času v celoti plačuje Republika Slovenija. Oprostitve prispevka so deležni po našem razumevanju delavci ki delajo na kraju dela in delavci, ki delajo na domu po odredbi iz 169.člena ZDR-1.

Vzporedno morajo podjetja biti pozorna na določbo 99.člena MEGA zakona, ki določa, da bi bilo tudi ta sredstva oprostitev prispevkov vrniti v določeni primerih, ki jih ta člen navaja. Gre za primere, ko bi od uveljavitve tega zakona pri delodajalcu ki je bil upravičen do oprostitve prispevkov za delavce ki delajo, prišlo do delitve dobička, izplačil dela plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu v letu 2020.

Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 (ZIUZEOP) določa, da ima delavec ima v času začasnega čakanja na delo obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu. Kako se v tem primeru obračuna prevoz na delo in z dela ter malica? (2. odstavek 24. člena ZIUZEOP)

Za dneve, ko se delavec vrne na delo na zahtevo delodajalca, prejema plačo, saj opravlja svoje delovne obveznosti. Za te dni je upravičen tudi do povračila stroškov za malico in za prevoz na delo ter z dela. Delodajalec mora o prekinitvi čakanja na delo predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje.

Katere pogoje mora izpolnjevati delodajalec, da je upravičen do povračila nadomestila plače za delavce, ki so na začasnem čakanju na delo in oprostitve plačila prispevkov za te delavce? (22. člen in 2. odstavek 29. člena ZIUZEOP)

Do povračila nadomestila plače so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50 % rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, bo moral upravičenec naknadno vrniti celotno pomoč iz prejšnjega odstavka. V primeru, da niso poslovali v celotnem letu 2019, so do pomoči upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so utrpeli:

· vsaj 25 % zmanjšanje prihodkov v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020 ali

· vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.

To pravico ima vsak delodajalec, razen:

· neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %,

· delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti.

Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače prav tako ne more uveljavljati delodajalec:

· ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;

· če je nad njim uveden postopek stečaja.

Ali ima delodajalec z napotitvijo delavcev na čakanje kakšne stroške oz. ali vse stroške krije država? (28. člen ZIUZEOP)

Izplačano nadomestilo plače se s strani Republike Slovenije povrne v višini izplačanega nadomestila, zmanjšanega za prispevke zavarovanca. Mesečno se oprostitev prizna največ od nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019 v RS, preračunane na mesec (1.753,84 eur).

Delodajalci so za te delavce oproščeni plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače od 13. marca do 31. maja 2020, vendar največ od nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Prispevke za vsa socialna zavarovanja, ki so bili oproščeni, v celoti plačuje Republike Slovenija.

Ali je delodajalec pri začasnem čakanju delavcev na delo upravičen tudi do povračila plačil prispevkov? (2. odstavek 28. člena ZIUZEOP)

Delodajalci so za delavce, ki so na začasnem čakanju na delo, oproščeni plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače od 13. marca do 31. maja 2020, vendar največ od nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Prispevke za vsa socialna zavarovanja, ki so bili oproščeni, v celoti plačuje Republike Slovenija. Mesečno se oprostitev prizna največ od nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019 v RS, preračunane na mesec (1.753,84 eur). To velja ob izpolnjevanju pogojev, ki veljajo za pravico do povračila nadomestila plače.

Ali lahko delodajalec vpokliče na delo delavce, ki so na začasnem čakanju na delo? Kako se v tem primeru evidentirajo ure? Ali se vodi evidenca odsotnosti posameznih delavcev po urah (174 ur na mesec)? (2. odstavek 24. člena ZIUZEOP)

Delodajalec lahko delavca v času začasnega čakanja na delo pozove, da se vrne na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje.

Tudi za delavce na čakanju na delo je potrebno voditi evidenco ur, ki je skladna z letnim razporedom delovnega časa.

V primeru, da mora podjetje sredstva vrniti ali mora vrniti samo prejeta sredstva ali tudi vse prispevke, ki jih ni bilo potrebno plačati? Kakšne so obresti? (22. člen in 1. odstavek 99. člena ZIUZEOP)

Delodajalci morajo vrniti povračila nadomestila plače za delavce na začasnem čakanju na delo in oprostitev plačila prispevkov v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do delitve dobička, izplačil dela plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu v letu 2020 vrniti prejeta sredstva, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.

Delodajalci bodo morali vrniti celotno pomoč v primeru, ko pogoj padca prihodkov ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen. Zamudne obresti se bodo tudi v tem primeru lahko upravičeno zaračunavale po splošni zakonodaji.

Pogoj padca prihodkov predstavlja:

· prihodki v prvem polletju 2020 bodo upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in

· v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50 % rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019.

V primeru, da delodajalci niso poslovali v celotnem letu 2019 se bo kot pogoj za upravičenost do povračila nadomestila upoštevalo:

· vsaj 25 % zmanjšanje prihodkov v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020 ali

· vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.

Ali se bo vedelo na kateri dan se bo preverjalo neplačane zapadle obveznosti do FURS, ker vsak dan v mesecu podjetja nimajo vsega poravnanega. (2. odstavek 29. člena ZIUZEOP)

Preverjalo se bo, če ima delodajalec neplačane zapadle obveznosti do FURS-a na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge.

V primeru vrnitve delavca nazaj na delo za 7 zaporednih delovnih dni, kako se v tem primeru tolmači en delovni dan, je opredeljen kot 8 urni delovnik, je lahko tudi manj ali več?

V primeru vrnitve delavca nazaj na delo se mu upošteva takšna prisotnost kot izhaja iz evidence ur in njegovega razporeda delovnega časa. Delodajalec v obdobju, za katerega uveljavlja povračilo nadomestila, ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.

Ali mora računovodski servis, ki oddaja vlogo za čakanje na ZRSZ, za ta primer dobiti posebno pooblastilo od odgovorne osebe podjetja, za katerega bo oddajal vloge?

Računovodski servis potrebuje pooblastilo, ki ga najde na naslednji povezavi: https://www.ess.gov.si/_files/3895/Obrazec_pooblastilo_za_eStoritve_pravna_oseba.pdf

Ali je obvezno prijaviti delavca na čakanje na delo na ZRSZ, čeprav delodajalec ne bo zaprosili za povračilo nadomestila plače?

Delavce, ki so na začasnem čakanju na delu je potrebno prijaviti na ZRSZ, zgolj če bi želeli uveljavljati pravico do povračila nadomestila in oprostitve plačila prispevkov.

Zaposlene smo napotili na čakanje na delo doma, zaradi zmanjšanega obsega dela pri delodajalcu zaradi nastale izredne situacije. Iz sprejetega »interventnega zakona« je razbrati, da delavci, ki so napoteni na čakanje, naj ne bi imeli pri neenakomerni in začasni prerazporeditvi delovnega čas presežka ur v referenčnem obdobju. Kaj to pomeni v konkretnem primeru, ko ima delavec v neenakomerno razporejenem delovnem času pred napotitvijo na čakanje na saldu ur npr. 24 ur, ki naj bi jih koristil v mesecu juniju? Ali lahko ima v takem primeru delavec saldo ur ali ne, kajti od tega je odvisno povračilo nadomestila delodajalcu v skladu z zakonom? (107. člen ZIUZEOP)

Tega pogoja v novem interventnem »mega« zakonu (ZIUZEOP) ni. Ta pogoj je bil ZIUPPP, ki pa se v delu, ki se nanaša na povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo, ne uporablja za čas trajanja začasnih ukrepov iz ZIUZEOP. V obdobju trajanja začasnih ukrepov iz ZIUZEOP se vloge za uveljavljanje delnega povračila plač delavcem na začasnem čakanju na delo obravnava v skladu z določbami tega zakona.

Kakšen delež delavcev mora biti na začasnem čakanju, da je podjetje upravičeno do povračila nadomestil? (drugi odstavek 22. člena ZIUZEOP)

Na novo sprejet ZIUZEOP ne določa deleža delavcev, za katere je odrejeno čakanje na delo, na podlagi katerega bi bil delodajalec upravičen do povračila nadomestil. Določen je drugačen pogoj, in sicer 22. člen določa, da so do pomoči upravičeni tisti delodajalci ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50 % rasti prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, bo moral upravičenec naknadno vrniti celotno pomoč iz prejšnjega odstavka. V primeru, da niso poslovali v celotnem letu 2019, so do pomoči upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so utrpeli:

· vsaj 25 % zmanjšanje prihodkov v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020 ali

· vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.

Ali država direktno plača nadomestilo plače delavcu, ali mora delodajalec najprej izplačati delavcu in šele potem uveljavlja povračilo plače od države? (29. člen ZIUZEOP)

V zakonu je določeno, da gre za povračilo nadomestila plače, torej najprej delodajalec delavcu izplača plačo in nato dobi delodajalec ob predložitvi ustreznih dokumentov in izpolnjevanju pogojev povrnjeno povračilo nadomestila s strani države.

Ali delavcem na začasnem čakanju pripada plačilo regresa za malico? (24. člen ZIUZEOP in 130. člen ZDR-1)

Delavec ki je napoten na začasno čakanje na delo in delodajalec zanj prejema povračilo izplačanega nadomestila plače, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki so drugače urejene po ZIUZEOP. Kljub temu pa delavcu ne pripada povračilo stroškov za prehrano, saj se to izplačuje le ob dejanskem opravljanju dela.

Ali lahko delodajalec uveljavlja pravico do povračila nadomestila za določenega delavca samo enkrat ali lahko večkrat – na primer če delodajalec odredi delavcu sprva čakanje za mesec april, nato pa z novo odredbo za mesec maj? (23. In 24. člen ZIUZEOP)

Po ZIUZEOP ni določeno kolikokrat lahko uveljavlja pravico do povračila nadomestila plače. To je le časovno omejeno, in sicer se lahko uveljavlja za obdobje čakanja do 31.5.2020. Prav tako je določeno, da v primeru, če se delavec na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem zaporednih dni, ta ne izgubi pravice do povračila nadomestila plače. Menimo, da ko delo traja več kot sedem zaporednih dni pa delodajalec izgubi pravico do povračila nadomestila.

Ali lahko delodajalec odda vlogo za 10 oseb, ki jih je napotil na čakanje na delo v mesecu marcu? Če bo v aprilu nastala potreba, da bi poleg teh 10 napotili na čakanje še 15 drugih delavcev, ali lahko naknadno oddamo še eno vlogo? (drugi in tretji odstavek 107. člena ZIUZEOP)

V zakonu ni določeno koliko vlog lahko odda delodajalec. Vlogo lahko pošlje tako za mesec marec, kot tudi za mesec april, obe vlogi pa se bosta obravnavali po ZIUZEOP.

Ali lahko delodajalec organizira delovni proces na način, da bo določeno število delavcev na čakanju na delo v mesecu aprilu, v mesecu maju pa druga skupina delavcev? (prvi odstavek 29. člena ZIUZEOP)

Lahko, saj zakon določa le, da delodajalec lahko pošlje delavca na čakanje na delo do 31.5.2020, prav tako pa mora pravico do nadomestila uveljaviti v roku osmih dni od napotitve delavca na začasno čakanje doma. Vsaka skupina delavcev bi bila upravičena do izplačila nadomestila plače za en mesec oziroma sorazmerno glede na odrejeno čakanje na delo.

Od katerega datuma je možno zahtevati povračilo nadomestila plače za začasno čakanje delavcev na delo? Kaj se šteje za kršitev? (20. in 104. člen ZIUZEOP)

Povračilo nadomestila plače je možno pridobiti od 13.3.2020 do 31.5.2020. Če do 15.5.2020 epidemija ni preklicana, se roki ukrepov, ki so določeno do 31.5.2020 podaljšajo za 30 dni. Za kršitve delodajalca se šteje:

· izplača nadomestila plače v nasprotju s tem zakonom (prvi odstavek 31. člena)

· v času prejemanja delnega povračila nadomestil plače delavcem odredi nadurno delo ali ne obvesti Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v primeru, da delavca pozove, da se vrne na delo, ali ne obvesti Zavoda z dnem prenehanja odsotnosti, če delavcu preneha odsotnost iz razlogov višje sile (drugi in tretji odstavek 31. člena)

· ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora (prvi odstavek 30. člena)

· ne obvesti Finančne uprave Republike Slovenije o naknadni ugotovitvi o neizpolnjevanju pogojev za upravičenja po tem zakonu (drugi odstavek 99. člena).

Koliko časa pred nastopom dela delavca nazaj na delo je o tem potrebno obvestiti ZRSZ? (24. člen ZIUZEOP)

Obvestitev ZRSZ o vrnitvi delavca na delo je stvar poslovne odločitve posameznega delodajalca in ZIUZEOP tega roka ne ureja. Zakon le ureja nujnost obvestitve ZRSZ v primernem roku. V primeru …2, odstavek 24 člena dodaj, da mora delodajalec obvestiti ZRSZ

Kakšen je rok države za povračilo nadomestil plač? (deveti odstavek 29. člena ZIUZEOP)

Povračilo nadomestila plače, razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer 10. dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu.

Ali je delodajalec, ki koristi nadomestila zavezan, da delavcev določen čas ne sme odpustiti? (2. člen ZIUPPP in 107. člen ZIUZEOP)

ZIUPPP je kot enega izmed pogojev določal, da se delodajalec s pisno izjavo zaveže k ohranitvi delovnega mesta delavca, ki mu je bilo odrejeno začasno čakanje na delo, in sicer za obdobje najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo. ZIUZEOP takšnega pogoja ne predpisuje, hkrati pa se bodo vloge oddane v času veljave ZIUPPP obravnavale po bolj ugodnem zakonu, torej po ZIUZEOP.

Ukrep predvideva, da mora podjetje redno plačevati vse tiste plače, ki jih dobi vrnjene s strani države. Kaj pa če ima nekaj zaposlenih, ki niso vključeni v ukrep? Je tudi njim potrebno redno plačevati plače in prispevke? (Drugi odstavek 29. člena ZIUZEOP)

Delodajalec mora plačati tudi plače in prispevke drugih delavcev, saj je v zakonu določeno, da pravice do povračila izplačanih nadomestil plače ne more uveljavljati delodajalec, ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge.

Ali tudi društvo lahko vloži vlogo na ZRSZ in dobi povračilo nadomestila za čakanje na delo. Primer: nekdo je zaposlen v društvu in bi ga dali na čakanje. / Kaj pa če društvo nima zaposlenih, mu pripada kakšna pomoč. (22. člen ZIUZEOP)

Da, tudi društvo ob izpolnjevanju pogojev, lahko vloži vlogo za povračilo nadomestila za čakanje na delo, saj to lahko vloži vsak delodajalec, razen:

· neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %,

· delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti.

Če društvo nima zaposlenih potem ne more uveljavljati pravice do nadomestila plač in plačila prispevkov.

Je predvidena zgornja omejitev za povračilo nadomestila čakanja na delo? (Prvi odstavek 28. člena ZIUZEOP)

V zakonu je določeno, da izplačano nadomestilo s strani Republike Slovenije ne sme presegati višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, kar znaša 1.753,84 eur, zmanjšanega za prispevke zavarovanca.

Ali lahko podjetje pripravi odločbo za čakanje šele sedaj, čeprav so jih dali na čakanje že pred 14 dnevi? (prvi in šesti odstavek 29. člena ZIUZEOP)

Delodajalec delavca napoti delavca na čakanje na delo s pisno napotitvijo pred nastopom čakanja. V primeru, da delodajalec ne razpolaga s takim dokumentom, ne bo mogel uveljavljati pravice do nadomestila pri Zavodu. Delavec ima pravico do obveščenosti o svojem statusu, kar lahko dobi le z odredbo po ZDR-1.

Podjetja zanima, kako je s subvencijo nadomestil plač in kako je z datumom predvidenega zaključka. Ali se vzame datum začetka čakanja na delo na domu ali datum uveljavitve zakona. (Šesti odstavek 29. člena in 107. člen ZIUZEOP)

Zakon določa, da delodajalec lahko pravico do povračila nadomestila plače uveljavi za obdobje od 13.3.2020, če vloži vlogo v osmih dneh od uveljavitve zakona in izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice. Prav tako se bodo vlogo vložene po ZIUPPP obravnavale po ugodnejšem zakonu, torej po ZIUZEOP. Zaključi pa se 31.5.2020 oziroma 30 dni kasneje, če se do 15.5.2020 epidemija ne bo preklicana oziroma, ko delodajalec pokliče delavca nazaj na delo.

Ali so zavarovalniško posredniške družbe upravičene le do pomoči pri plačilu prispevkov za ZPIZ za prvi in drugi del bruta, ki ga bodo obračunale ne pa tudi plačale in pomoč v obliki kriznega dodatka za mesec april in maj v višini 200 eur, ki ga plača delodajalec zaposlenemu, saj je ta prihranil pri plačilu invalidskih in pokojninskih prispevkih? (Prvi odstavek 22. člena ter prvi in drugi odstavek 33. člena ZIUZEOP)

Kot upravičeni delodajalci pri uveljavljanju pravice do povračila nadomestila plače so po zakonu izvzeti vsi delodajalci, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti. Kljub temu pa ste upravičeni do oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delavce, ki delajo za mesec april in maj 2020 ter izplačilo kriznega dodatka vsakemu zaposlenemu, ki dela v višini 200 eur in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

V transportnem podjetju, v katerem je 90 % zaposlenih državljanov Republike Srbije, imajo nekateri v Sloveniji stalno bivanje, večina pa ima v Republiki Sloveniji le začasno bivanje in svoje družine v Srbiji. Nekaj naših voznikov, je že pred časom (10 dni), pred popolno zaostritvijo, odšlo domov. Sedaj sta se pojavili dve težavi, in sicer je bila nekaterim:

• na hrvaško/srbski meji z odločbo srbskega zdravstvenega zavoda zaradi povišane telesne temperature odrejena karantena;
• odrejena samoizolacija in ne karantena, ker so se vračali z dela po Italiji (naši vozniki namreč vozijo na relacij SLO - ITA – AUT - NEMČIJA)

Kako se lahko takšni delavci obravnavajo pri delodajalcu na podlagi ZIUZEOP? (26. In 56. člen ZIUZEOP, 138. Člen ZDR-1)

V primeru, ko je delavec oviran v prihodu na delo, gre za situacijo, ki jo opredelimo kot višja sila. Delavec je oviran v prihodu na delo zaradi višje sile, torej razloga, na katerega sam nima vpliva, vendar to dejstvo opraviči njegovo odsotnost. Delavec mora v primeru nemožnosti prihoda na delo delodajalca obvesti o vseh relevantnih okoliščinah. Delavec ima v času, ko zaradi višje sile ne more opravljati dela, pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, torej v višini 80% osnove.

ZIUZEOP ne ureja primera karantene, vendar določa bolniško odsotnost, ki se od prvega dne krije iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja od uveljavitve tega zakona do prenehanja razlogov za začasno zadržanost od dela. ZIUPPP ureja tudi povračilo nadomestil plače delavcem, ki zaradi odrejene karantene zaradi epidemije v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni (v nadaljnjem besedilu: odrejena karantena), ne morejo opravljati dela.

Po ZIUZEOP so delavci za čas »čakanje na delo doma« upravičeni do nadomestila plače v višini 80% osnove, kar krije Republika Slovenija. Ali se lahko podjetje odloči in izplača zaposlenemu nadomestilo v višini 100%, kar bi v takem primeru pomenilo, da bi podjetje to razliko 20% krilo na svoje stroške?

Delavca bi napotili na »čakanje na delo doma« ter bi nato tak status zaradi dela prekinili za cca 14 dni in bi ga potem ponovno prijavimo na »čakanje na delo doma«. Ali je takšno ravnanje dovoljeno, če želimo če želimo biti upravičeni do povračila/sofinanciranja po ZIUZEOP tudi ko zaposlenega ponovno prijavimo v ta status. (24. člen ZIUZEOP)

Delodajalec lahko vedno ponudi več pravic, kot jih delavcu pripada, vendar v temu primeru ne bo upošteval določbe o višini nadomestila, ki je določena po ZIUZEOP, za kar ne bi bili potem več upravičeni do nadomestila. V zakonu je določeno, da v primeru, če se delavec na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem zaporednih dni, ta ne izgubi pravice do povračila nadomestila plače. V primeru, ko delo traja več kot sedem zaporednih dni pa delodajalec izgubi pravico do povračila nadomestila.

Ali smo komunalna podjetja upravičena do:

· Nadomestila za čakanje na domu;

· Izplačila dodatka v višini 200 EUR za delavce, ki so dodatno izpostavljeni v času epidemije (pogrebna služba, odpadki). (22. in 33. člen ZIUZEOP)

Kot komunalno podjetje ste kot delodajalec upravičeni do povračila izplačanih nadomestil plače ob izpolnjevanju pogojev, ki jih zakon določa. Do povračila niste upravičeni v primeru, da ste neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %. Prav tako za vas velja izplačilo dodatka v višini 200 eur, in sicer za vse delavce in ne le dodatno izpostavljene, ki delajo in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače in je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Ali je delodajalec lahko zahteva povrnitev nadomestila plače delavcem, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile? (1. odstavek 21. člena ZIUZEOP)

Delodajalec lahko skladno z ZIUZEOP in ob izpolnjevanju pogojev uveljavlja delno povračilo izplačanih nadomestil plače tem delavcem.

Kaj pomeni izraz višja sila? (3. odstavek 1. člena in 25. člen ZIUZEOP)

Izraz višja sila skladno z ZIUZEOP pomeni epidemijo COVID-19. Če povzamemo, delavci ne morejo opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami.

Kdo je upravičen do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela? (22. in 25. člen ZIUZEOP)

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela, lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji razen:

· neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %,

· delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti.

Do pomoči so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50 % rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, bo moral upravičenec naknadno vrniti celotno pomoč prejeto iz naslova povračilo izplačanih nadomestil plače in za delavce na čakanju in delavce, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile.

V primeru, da niso poslovali v celotnem letu 2019, so do pomoči upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so utrpeli vsaj 25 % zmanjšanje prihodkov v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020 ali vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.

Koliko znaša višina nadomestila, ko delavec zaradi višje sile ne opravlja dela? (26. člen ZIUZEOP, 7. odstavek 137. in 138. člen ZDR-1)

Delavec ima v času, ko zaradi višje sile ne opravlja dela, pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, kar pomeni v višini 80 odstotkov delavčeve povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti.

Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

Opozarjamo, da nadomestilo plačene sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.

Kakšen je postopek uveljavljanja povračila nadomestila plače delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela? (29. člen ZIUZEOP)

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od dneva, ko delavec zaradi višje sile ne morejo opravljati dela.

Vlogi priloži izjavo za katere pravilnost kazensko in materialno odgovarja, ter dokazila delavcev o upravičeni odsotnosti zaradi višje sile, ki je posledica varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami.

Delodajalec, katerega zaposlitve so neposredno ali posredno sofinancirane iz proračuna Republike Slovenije preko posebnih programov in lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini razlike med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo, v vlogi navede delež financiranja iz proračuna Republike Slovenije v letu 2019.

Kdo ni upravičen do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela? (2. odstavek 29. člena ZIUZEOP)

Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače iz prejšnjega odstavka ne more uveljavljati delodajalec:

· ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;

· če je nad njim uveden postopek stečaja.

Kakšna je obveznost delodajalca, ki prejema nadomestilo plače delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela, če delavcu preneha odsotnost iz razlogov višje sile? (3. odstavek 31. člena ZIUZEOP)

V primeru, da delavcu preneha odsotnost iz razlogov višje sile mora delodajalec o tem obvesti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje z dnem prenehanja odsotnosti.

Kako je s tistimi zaposlenimi, ki so doma zaradi varstva otrok. Bo v primeru pozitivnega poslovanja treba vrniti vse, kar bi prejeli od države? (22, 25. člen ZIUZEOP in 1. odstavek 99. člena ZIUZEOP)

Do pomoči so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50 % rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, bo moral upravičenec naknadno vrniti celotno pomoč prejeto iz naslova povračilo izplačanih nadomestil plače in za delavce na čakanju in delavce, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile.

Prav tako bo delodajalec moral vrniti prejeta sredstva, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do delitve dobička, izplačil dela plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu v letu 2020.

Ali podjetje z dejavnostjo: pomožne finančne storitve, lahko pričakuje povračilo plače za tiste zaposlene, ki ne prihajajo na delo zaradi višje sile? (1. odstavek 22. člena ZIUZEOP)

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela med drugim nima delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti. Pomožne finančne storitve spadajo v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, tako podjetje z dejavnostjo pomožne finančne storitve ni upravičeno do nadomestila.

Ali podjetje z dejavnostjo: K66.190 - Druge pomožne dejavnosti za finančne storitve, razen za zavarovalništvo in pokojninske sklade, lahko pričakuje povračilo plače za tiste zaposlene, ki ne prihajajo na delo zaradi višje sile? Kaj pa nadomestilo v primeru začasnega čakanja na delo? (1. odstavek 22. člena ZIUZEOP)

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela kot tudi nadomestila plače za začasno čakanje na delo med drugim nima delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti. K66.190 - Druge pomožne dejavnosti za finančne storitve, razen za zavarovalništvo in pokojninske sklade spadajo v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, tako podjetje z dejavnostjo pomožne finančne storitve ni upravičeno do nadomestila.

Ali za delavce, ki so doma zaradi višje sile zaprtja vrtcev in šol se na ZRSZ vloži vloga na enka način kot za začasno čakanje na delo? (29. člen ZIUZEOP)

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od dneva, ko delavec zaradi višje sile ne morejo opravljati dela.

Vlogi priloži izjavo za katere pravilnost kazensko in materialno odgovarja, ter dokazila delavcev o upravičeni odsotnosti zaradi višje sile, ki je posledica varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami.

Delodajalec, katerega zaposlitve so neposredno ali posredno sofinancirane iz proračuna Republike Slovenije preko posebnih programov in lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini razlike med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo, v vlogi navede delež financiranja iz proračuna Republike Slovenije v letu 2019.

Tudi za povračilo nadomestila plače zaposlenim, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela bodo ZRSZ na Portalu za delodajalce omogočili oddajo vlog.

Več si lahko preberete na spletni strani ZRSZ: https://www.ess.gov.si/obvestila/obvestilo/povracilo-nadomestila-place-zaposlenim-na-zacasnem-cakanju

Kdo je upravičen izredne pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka? (1. in 2. odstavek 34. člena in prvi odstavek 38. člena ZIUZEOP)

Do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka so upravičeni:

· Samozaposleni, ki na dan uveljavitve tega zakona opravlja dejavnost in je v obvezno zavarovanje vključen na podlagi opravljanja te dejavnosti in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi zavarovalni podlagi;

· Verski uslužbenci;

· Kmetje, ki so vključeni v invalidsko in pokojninsko zavarovanje.

Kdo se šteje za samozaposlenega? (1. in 2. odstavek 34. člena in prvi odstavek 38. člena ZIUZEOP)

Samozaposlena oseba je oseba, ki opravlja pridobitno ali drugo poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic, ne zaposluje drugih delavcev in v delovni proces ne vključuje drugih oseb. Kot samozaposlena oseba se šteje tudi oseba, ki je v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zavarovana kot kmet, ne zaposluje drugih delavcev in v delovni proces vključuje samo svoje družinske člane na kmetijah.

Za samozaposlene osebe se skladno z zakonom štejejo:

· samostojni podjetniki (osebe, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo pridobitno dejavnost);

· fizične osebe, ki samostojno opravljajo poklicno dejavnost, na primer odvetniki, zasebni zdravniki, detektivi, zdravniki, kulturni delavci ... (osebe, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo drugo dovoljeno dejavnost);

· osebe, ki so v tujini vpisane v ustrezni register za opravljanje samostojne dejavnosti in se zanje v skladu s predpisi Evropske unije uporablja zakonodaja Republike Slovenije (samozaposlitev, registrirana v drugi državi članici Evropske unije) in

· družbeniki oz. delničarji gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi v RS oziroma ustanovitelji zavodov ter zadrug in so poslovodne osebe, če niso zavarovane na drugi podlagi;

ki so polno zavarovani preko dejavnosti (zavarovalna podlaga 005 in 040).

Kdo ni upravičen do izredne pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka? (4. odstavek 34. člena ZIUZEOP)

Do izredne pomoči v obliki v obliki mesečnega temeljnega dohodka ni opravičena oseba, ki ima neporavnane obveznosti do FURS na dan uveljavitve zakona.

Kako se uveljavlja izplačilo izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka? (1. odstavek 35. člena ZIUZEOP)

Za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka mora upravičenec preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije predložiti izjavo, s katero izjavlja, da zaradi epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu. Predloga obrazca izjave je objavljena na portalu e-Davki. Izjava upravičenca bo javno objavljena spletni strani FURS.

Kaj se šteje za bistveno zmanjšan obseg opravljanja dejavnosti? (2. odstavek 35. člena ZIUZEOP)

Bistveno zmanjšan obseg opravljanja dejavnosti pomeni:

· vsaj 25 % zmanjšanje prihodkov upravičenca iz prejšnjega člena v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020, ali

· vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov upravičenca iz prejšnjega člena v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.

Ali obstajajo kakšni pogoji po katerih je potrebno prejeto izredno pomoč v obliki temeljnega dohodka vrniti? (37. člen in 1. odstavek 99. člena ZIUZEOP)

Do pomoči so upravičeni tisti samozaposleni, ki jim bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 niso dosegli več kot 20 % rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.

Prav tako je potrebno vrniti prejeta sredstva, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do delitve dobička, izplačil dela plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu v letu 2020.

Kdo je upravičen do oprostitve plačila prispevkov? (1. odstavek 38. člena ZIUZEOP)

Do oprostitve plačila prispevkov za mesec april in maj 2020 za vsa obvezna socialna zavarovanja v celoti so upravičeni:

· Samozaposleni, ki so na dan uveljavitve tega zakona vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če ne izpolnjujejo pogojev za vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi zavarovalni podlagi,

· Verski uslužbenci;

· Kmetje, ki so vključeni v invalidsko in pokojninsko zavarovanje

Kdo ni upravičen do oprostitve plačila prispevkov? (2. odstavek 38. člena ZIUZEOP)

Do izredne pomoči v obliki v obliki mesečnega temeljnega dohodka ni opravičena oseba, ki ima neporavnane obveznosti do FURS na dan oddaje vloge.

Kako se uveljavlja oprostitev plačila prispevkov? (3. odstavek 38. člena ZIUZEOP)

Za uveljavljanje oprostitve plačila prispevkov predložiti izjavo, ki je ista kot za izredno pomoč v obliki temeljnega dohodka. Za uveljavljanje upravičenja oprostitve plačila prispevkov in za uveljavljanje mesečnega temeljnega dohodka se uporabi ista izjava, ki se predloži preko preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije (glej odgovor: »Kako se uveljavlja izplačilo izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka?«)

Katerih prispevkov so oproščeni? (5. odstavek 38. člena ZIUZEOP)

Zavezanec, ki izpolnjuje pogoje, je oproščen plačila prispevkov za socialno varnost, prispevke v obračunu prispevkov samo obračuna.

Ali obstajajo kakšni pogoji po katerih je potrebno vrniti oprostitev plačila prispevkov (1. odstavek 99. člena ZIUZEOP)

V primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do delitve dobička, izplačil dela plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu v letu 2020 morajo subjekti, ki so uveljavljali oprostitev plačila prispevkov, vrniti prejeta sredstva, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.

Ali je krizni mesečni dodatek obvezno izplačati vsem delavcem, ki delajo, tudi tistim, ki niso ogroženi? (33. člen ZIUZEOP)

V 2. odstavku 33. člena se ureja izplačilo mesečnega kriznega dodatka v višini 200 eurov za tiste, ki delajo in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače. Ogroženost v členu ni navedena kot pogoj za pridobitev pravice po kriznem dodatku. Krizni dodatek torej pripada vsem, ki delajo ne glede na ogroženost. Krizni dodatek se izplača pri plači za april in pri plači za maj 2020.

Ali se krzni mesečni dodatek delavcem, ki imajo krajši delovni čas izplača sorazmerno? (33. člen ZIUZEOP)

Krizni dodatek je namenjen vsem, ki delajo. S tem menimo da je opredeljeno da v primeru ko ne dela polni delovni čas, pridobi pravico do kriznega dodatka sorazmerno. Krizni dodatek se zaposlenemu izračuna in izplača za efektivne delovne ure v mesecu.

Kdo je oproščen plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene, ki delajo? (33. člen ZIUZEOP)

Oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene so deležni vsi delodajalci za delavce v delovnem razmerju, ki delajo in sicer zaradi tega, ker tudi na ta način pripomorejo k ohranitvi delovanja podjetij in zaposlitev v času epidemije virusa COVID-19. Oproščeni so plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavezanca in za delodajalca za delo v mesecu aprilu in maju 2020. Oprostitev velja za tiste zavarovance, ki v času uporabe interventnih ukrepov po tem zakonu še naprej opravljajo delo in prejemajo plačo, prav tako pa se le-ta delodajalcu prizna tudi za čas, ko so zaposleni na dopustu in prejemajo nadomestilo plače v skladu drugim odstavkom 137. člena ZDR-1. Velja pa ta oprostitev samo za delavce v delovnem razmerju, zaposlene v podjetjih v zasebnem sektorju s sedežem v Republiki Sloveniji, ne velja pa za zavarovance, katerih delodajalci so neposredni ali posredni uporabniki državnega proračuna.

Kaj je z ostalimi socialnimi prispevki? (33. člen ZIUZEOP)

Ostale prispevke zavarovanca delodajalec obračuna, odtegne ter plača za račun zavezanca, prav tako ostale prispevke delodajalca obračuna in plača delodajalec. Ti prispevki so : prispevek za zdravstveno zavarovanje I. in II: , za starševsko varstvo I. in II., za zaposlovanje I. in II., za poškodbe pri delu in poklicne bolezni II..

Ali je podjetje avtomatično upravičeno do oprostitve plačila PIZ za tiste zaposlene, ki delajo? Od 1.4. dalje? Pri obračunu plače ta prispevek samo obračunamo in ga ne nakažemo? (33. člen ZIUZEOP)

Delodajalci so oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavezanca in za delodajalca za delo v mesecu aprilu in maju 2020.

Prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bodo delodajalci še vedno obračunali v skladu z veljavnimi predpisi, ne bo pa jih potrebno plačati. O izplačanih plačah, za katere velja ukrep oprostitve plačila prispevkov, delodajalci, ki so plačniki davka, davčnemu organu ločeno poročajo v obračunu davčnega odtegljaja (REK-1). Oprostitev plačila prispevkov velja samo za delavce v delovnem razmerju, ki so vključeni v zavarovanje na podlagi prvega do četrtega in šestega odstavka 14. člena ZPIZ-2, zaposlene v podjetjih v zasebnem sektorju, ne velja pa za zavarovance, katerih delodajalci so neposredni ali posredni uporabniki državnega proračuna.

Predlog zakona predvideva vračilo sredstev za izplačila dividend, nagrad, …, »od uveljavitve naprej«. Torej če se nagrade izplačajo pred uveljavitvijo Predlog zakona je dokaj dvoumen? (99. člen ZIUZEOP)

V 99. člen zakona določa, da subjekti, ki so uveljavil:

· povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo,

· povračilo nadomestila plače delavcu, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela,

· oprostitev plačila prispevkov ali

· izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka,

morajo v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do

· delitve dobička,

· izplačil dela plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu v letu 2020

vrniti prejeta sredstva, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.

Če so bile nagrade izplačane pred uveljavitvijo zakona to ne vpliva na pravice iz tega zakona.

Izplačil dela plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu ..«. Ali to pomeni izplačila plač za poslovno uspešnost VSEM zaposlenim ali samo poslovodstvu? (99. člen ZIUZEOP)

V 99. člen je navedeno, da delodajalec, ki je uveljavljal vse ponujene ukrepe po tem zakonu za blažitev delovanja podjetja, ne more izplačati dela plač za poslovno uspešnost (vsem zaposlenim) in nagrad poslovodstvu v letu 2020.

Ali si lahko ukrep torej smiselno tolmačimo tudi tako, da ne smemo zaposlenim (vsem ali samo poslovodstvu) izplačevati stimulativnega (variabilnega) dela plač? Po drugi strani pa prav ta predlog zakona priporoča dodatke od 10 do 200% nekaterim kategorijam! (99. člen ZIUZEOP)

V 99. člen se opredeljujejo samo glede izplačila poslovne uspešnosti. Izplačilo stimulativnega (variabilnega) dela plače je drug izraz za delovno uspešnost posameznega zaposlenega in predstavlja tudi sestavino plače. Delovna uspešnost ni enaka poslovni uspešnosti po ZDR-1.

V mesecu marcu obračunamo plače tako, da tistim, ki so na čakanju zaradi višje sile (tistim, ki so z odlokom zaprti in ne smejo delati – gostilne … in staršem, ki varujejo otroke) obračunamo čakanje po 50% oz. 70 % min plače?

Nov zakon, ki je bil sprejet 03.04. 2020v DZ posega na področje Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP), ki je bil objavljen v Ur. l. št 36 z dne 28.03. 2020. Izenačuje višino nadomestila za čakanje na delo z izostankom z dela zaradi višje sile. V členu 26 (1. odstavek) navaja, da ima delavec v času začasnega čakanja na delo in v času, ko zaradi višje sile ne opravlja dela, pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga t.j. 80 % od osnove ki jo določa ZDR-1.

Ali v mesecu marcu obračunamo plače tistim ki so na čakanju zaradi nezmožnosti zagotavljanja dela – poslovni razlog – 80%? (33. člen ZIUZEOP)

V mesecu marcu obračunamo nadomestilo tistim, ki so na čakanju zaradi nezmožnosti zagotavljanja dela – poslovni razlog v višini 80 % od osnove.

Ali v mesecu marcu tistim, ki delajo, obračunamo normalne plače – ne dodajamo 200 EUR izrednega dodatka? (33. člen ZIUZEOP)

V mesecu marcu tistim, ki delajo, obračunamo plačo glede na prisotnost in v skladu s pogodbo o zaposlitvi. V marcu delodajalci niso oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, tako tudi kriznega dodatka za marec ne izplačajo za tiste delavce, ki so delali.

Ali v mesecu marcu od države podjetja ne dobijo ničesar samo to, da so opravičeni plačila prispevkov za PIZ – 8,85% in to od 13.3.2020? (33. člen ZIUZEOP)

V mesecu marcu delodajalci ne morejo uveljavljati plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za tiste delavce, ki so delali. Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavezanca (15.5%) in delodajalca (8,85 %) lahko delodajalec uveljavlja za delo opravljeno v aprilu in maju, ne pa za marec 2020.

Na zavod oddamo vlogo v roku 8 dni od uveljavitve zakona – zato da je podjetje upravičeno do oprostitve plačila PIZ. (22. člen ZIUZEOP)

Vlogo na Zavod RS za zaposlovanje naj vložijo v primeru, ko ocenjujejo, da bodo zaradi poslovanja upravičeni do koriščenja ukrepov po tem zakonu, ter da ugotavljajo, da izpolnjujejo pogoje iz 22. člena zakona.

Tisti zaposleni, ki delajo, dobijo normalno plačo + dodatek 200 EUR neto (če neto nakazana plača – neto nakazilo brez prevoza in malice ni višje od 2.821 EUR?). Prispevka za PIZ - 8,85% delodajalec ne plača. Je to avtomatizem ali se mora oddati kakšna vloga? In ali to velja za plačo za april? Izplačano v maju?

Zaposleni, ki delajo v aprilu in maju in njihova marčevska plača ne presega trikratnika minimalne plače, pridobijo pravico do kriznega dodatka. Trikratnik minimalne plače je bruto 940,58x3 = 2.821,74€. Vsi delavci, ki imajo BTO1 nižji ali enak znesku trikratnika, so upravičeni do kriznega dodatka. Prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bodo delodajalci še vedno obračunali v skladu z veljavnimi predpisi, ne bo pa jih potrebno plačati. O izplačanih plačah, za katere velja ukrep oprostitve plačila prispevkov, delodajalci, ki so plačniki davka, davčnemu organu ločeno poročajo v obračunu davčnega odtegljaja (REK-1). Torej, prispevek za PIZ zavezanca v višini 15,5 % delodajalec obračuna in odtegne in prispevek za PIZ delodajalca v višini 8,85 % se obračuna, plača pa ne.

Tisti zaposleni, ki so na čakanju zaradi poslovnih razlogov ali višje sile – dobijo 80% nadomestila (plače celotnega bruto z vsemi dodatki brez nadur)? Oproščeno je plačilo vseh prispevkov 22,10 + 16,10?

Delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti – v konkretnem primeru 80 %. Mesečna plača delavca zajema osnovno plačo, vse dodatke in delovno uspešnost (tudi doplačilo do minimalne plače). Poslovna uspešnost se ne upošteva pri izračunu povprečne plače za nadomestila.

Torej delavcu nakažemo neto plačo, prispevke samo obračunamo in jih ne plačamo. Od države dobimo neto znesek, ki smo ga nakazali delavcu?

Delodajalec obračuna plačo oz. nadomestilo delavcu na čakanju na delo za cel mesec z nadomestilom 80 %, prav tako obračuna plačo oz. nadomestila tistemu, ki zaradi višje sile ostaja doma cel mesec v višini 80 %. Obračuna prispevke zavezanca, obračuna prispevke delodajalca. Odvede prispevke zavezanca in jih ne plača, prav tako ne plača prispevkov delodajalca. Izplača nadomestilo, zmanjšano za prispevke zavezanca, to je neto plačo in dohodnino v imenu delavca. Delodajalec je oproščen plačila prispevkov zavezanca in prispevkov delodajalca. Na ZRSZ uveljavlja izplačano nadomestilo zmanjšano za prispevke zavezanca, torej neto plačo in dohodnino v imenu delavca.

Kako je z dohodnino? Se ta državi vseeno plača?

Dohodnino delodajalec obračuna in plača za delavca, v njegovem imenu in za njegov račun. Na ZRSZ uveljavlja izplačano nadomestilo zmanjšano za prispevke zavezanca, torej neto plačo in dohodnino v imenu delavca.

Torej, če ima delavec bruto plačo z vsemi dodatki 80% (čakanje) manj kot minimalno plačo je potem avtomatično bruto znesek 940,58 EUR in ne znesek, ki je pod minimalno plačo? In potem od tega zneska 940 obračunani prispevki, dohodnina?

Delodajalec obračuna plačo delavcu glede na pogodbo o zaposlitvi in dejanski prisotnosti na delo. Obračuna mu tudi ustrezna nadomestila (letni dopust, bolniško odsotnost, čakanje, višja sila – varstvo otrok….). Obračunati je potrebno tudi dodatke, za primer dela v manj ugodnem delovnem času, prav tako dodatek za delovno dobo.

Delodajalec primerja vrednost rednega dela in nadomestil z višino minimalne plače.

Pri obračunu bolniške uporablja sorazmerni del minimalne plače in sicer:

(940,58/fond ur marec 176* ure bolniškega staleža*% nadomestila bolniške) na primer

940,58/176*64*0,8 = 273,62 € = znesek obračunane bolniške ne sme biti nižji od 272,62 €.

Pri nadomestilu za čakanje oz. nadomestilu za višjo silo, ki se izplača v višini 80 % osnove pa interventni zakon pravi, da obračun ne sem biti manjši od minimalne plače, kar pomeni kar za obračun pomeni:

(940,58/fond ur marec 176*ure čakanja ali višja sila)

(940,58/176*96)= 513,04 € = znesek obračunanega nadomestila za čakanje 96 ur v povezavi z minimalno plačo. V primeru, ko je obračunano nadomestilo nižje od 513,04€ v konkretnem primeru je potrebno doplačilo do minimalne plače.

Iz obračunane plače (nadomestila za čakanje oz. višjo silo v višini 80 %) in obračunanih dodatkih, je potrebno dodatke izločiti iz vsote, ki se primerja z višino minimalne plače. V primeru, kot je ta vrednost nižja od 940,58 € je delavec upravičen do doplačila do minimalne plače. Vrednosti 940,58 € nato prištejemo še vse obračunane dodatke, ki smo jih prej izločili. Dobimo novo vrednost ki je osnova za obračun prispevkov zavezanca in prav tako tudi delodajalca, ki pa ne sme biti nižja od najnižje osnove za obračun prispevkov za socialno varnost od 01.03. 2020 dalje, ki za zaposlene predstavlja znesek 1.017,23 €.

200 EUR neto dodatka dobijo vsi zaposleni (ki nimajo plače višje od 2.821,74 EUR) ki delajo ne glede na branžo ali da so preveč obremenjeni… - in ta strošek je strošek delodajalca?

V 1. odstavku 33 člena zakona so delodajalci oproščeni plačila prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavezanca in delodajalca. Zaradi te oprostitve je možno izplačilo kriznega dodatka, ki ga opredeljuje v 2. odstavku 33. člena. Mesečni krizni dodatek v višini 200 eurov je za tiste zaposlene v podjetjih v zasebnem sektorju, ki delajo ne glede na dejavnost (izvzeta je samo in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače. Krizni dodatek se izplača pri plači za april in pri plači za maj 2020. Krizni dodatek je strošek delodajalca, ker pa je oproščen plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavezanca in delodajalca, se stroški dela zaradi kriznega dodatka ne bi smeli povečati. Neposredni in posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov ter finančne in zavarovalniške dejavnosti, ki spadajo v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, niso upravičeni do oprostitve prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavezanca in delodajalca, prav tako tudi ne do kriznega dodatka.

Izvršbe na plačo se ne smejo izvajati – razen preživnine?

V izvršilnih postopkih, ki tečejo po ZIZ, se z dnem uveljavitve tega zakona odloži izvrševanje sklepov o izvršbi. V postopkih davčne izvršbe, ki tečejo po ZDav-P-2, se z nem uveljavitve tega zakona zadrži izvrševanje sklepov o izvršbi. NE odloži se samo izvršba, ki se nanaša na terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.

Za osebe, ki prihajajo iz območij, kjer se pojavlja novi koronavirus, in so zdrave in se lahko prosto gibljejo (niso v karanteni), niso potrebni posebni ukrepi. Te osebe so lahko normalno vključene v delovni kolektiv in ne potrebujejo domače samoizolacije oziroma se lahko prosto gibajo. Te osebe nimajo pravice do začasne zadržanosti od dela zaradi zdravstvenih razlogov (bolniškega staleža). Morebitno odsotnost z dela taka oseba ureja z delodajalcem skladno z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1). Če gre za odsotnost iz razlogov na strani delodajalca (navodilo delodajalca zdravi osebi), je delavec upravičen do nadomestila v breme delodajalca v polni višini plače.

V primeru karantene, ki jo z odločbo odredi zdravi osebi minister za zdravje na predlog NIJZ, gre za osebe, ki so bile v tesnem kontaktu z okuženimi in se obravnavajo kot visoko rizične npr. družinski člani, ki živijo v skupnem gospodinjstvu ali druge osebe po presoji epidemiologa. V teh primerih je delavec upravičen do odsotnosti z dela in do nadomestila plače v višini kot jo določa Zakon o interventnnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače. Delodajalec pa bo lahko uveljavil delno povračilo v skladu s tem zakonom.

V primeru izolacije, ki jo zboleli osebi odredi lečeči zdravnik, imajo zavarovanci pravico do začasne zadržanosti od dela in nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela od 1. dne dalje v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v višini 90% od osnove. Bolniški list taki osebi izda osebni zdravnik, pri čemer se kot razlog določi »izolacija«. Izolacija se lahko izvaja v bolnišnici ali doma.

V ostalih primerih bolezni, ko ne gre za izolacijo,imajo zavarovanci na podlagi ugotovitve osebnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika ZZZS ali zdravstvene komisije ZZZS pravico do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela zaradi zdravstvenih razlogov v breme delodajalca ali Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Nadomestilo plače pripada zavarovancem v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije od 1. delovnega dne zadržanosti od dela zaradi presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, posledic dajanja krvi, nege ožjega družinskega člana, spremstva, ki ga odredi osebni zdravnik, zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, nastale pri izvajanju aktivnosti iz 18. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. V vseh drugih primerih začasne nezmožnosti za delo se nadomestilo plače izplača v breme delodajalca do 31. delovnega dne zadržanosti od dela, v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja pa od 31. delovnega dne zadržanosti od dela dalje.

Izjeme od tega pravila so določene v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), in sicer:

- delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih začasne nezmožnosti delavca zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in sicer do 30 delovnih dni posamezne odsotnosti z dela, vendar največ za 120 delovnih dni v koledarskem letu. V času daljše odsotnosti od dela izplača delodajalec nadomestilo plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja;

- v primeru tako imenovanega recidiva, to je v primeru, da gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom do 30 delovnih dni, pa traja v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot 10 delovnih dni, gre nadaljnje nadomestilo plače od prekinitve dalje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja;

- nadomestilo plače se v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, pod enakimi pogoji kot za delavca, od 121. koledarskega dneva dalje izplača tudi v primerih nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom ter v primeru recidiva, če gre za nezmožnost za delo samostojnega zavezanca.

Več informacij: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije https://zavarovanec.zzzs.si/wps/portal/portali/azos/bolniska_ods/bolniska_uprav/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8ziTQxdPd2N_Q083T09jA08nXwtQgJDnA0MvA31C7IdFQGe4RhS/ in Nacionalni inštitut za javno zdravje https://www.nijz.si/

Vir: https://www.gov.si/novice/2020-03-13-pravice-in-obveznosti-iz-delovnega-razmerja-v-casu-posebnih-okoliscin/

Poleg uvedbe dodatnih higienskih in zaščitnih ukrepov, ki jih je večina podjetij že uvedla, ima delodajalec kar nekaj možnosti, kako omejiti koncentracijo večjega števila delavcev na enem mestu in s tem preprečiti širjenje okužbe znotraj organizacije.

Delavcem, pri katerih narava dela to omogoča, se priporoča odreditev dela od doma. Pri tem ni potrebno spreminjati pogodbe o zaposlitvi, saj gre za izredni ukrep po 169. členu Zakona o delovnih razmerjih, ki omogoča enostransko odredbo spremembe kraja in vrste dela zaradi naravnih ali drugih nesreč, kamor se šteje tudi razglasitev epidemije.

Delodajalec, ki ima uveden neenakomerno razporejen delovni čas, lahko delavcem odredi koriščenje (kompenzacijo) viška delovnih ur s prostimi dnevi ali pa ustrezno prerazporedi delovni čas v okviru letnega plana delovnega časa.

V kolikor so motnje v delovnem procesu prevelike in jih ni možno rešiti z ustrezno reorganizacijo dela, se delavcem, ki jim delodajalec ne more zagotoviti dela, lahko odredi čakanje na delo. V tem primeru delavci prejmejo 80 % osnove. Čakanje na domu je potrebno odrediti pisno (lahko tudi po elektronsko pošti) in lahko traja največ šestih mesecev. V času čakanja na delo ima delavec dolžnost, da se odzove na poziv delodajalca nazaj na delo.

Obrazci za odreditev dela na domu in čakanja na delu bodo dostopni na spletni strani GZS.

Odgovor je pripravila Urška Sojč, Pravna služba GZS, na podlagi dne 13.3.2020 znanih informacij ter predpisov, veljavnih na dan 13.3.2020.

Do sprejetja interventne zakonodaje žal tukaj ni veliko možnosti oz. obstajajo pretežno iste rešitve kot tudi sicer.

Če otrok ni bolan, po tolmačenju ZZZS staršu ne pripada nadomestilo plače zaradi nege otroka. Skrb za otroka, ki ne more v šolo ali vrtec zaradi zaprtja, se ne priznava kot izolacija, saj le-to odredi zdravnik oboleli osebi, in tudi ne karantena, saj le-to odredi minister za zdravje osebi, ki je bila v tesnejšem stiku z obolelim.

Zato se morata delodajalec in delavec dogovoriti, kako se bo ta odsotnost upoštevala, tudi glede na možnosti, ki jih omogoča delovni proces.

Pri delavcih, kjer je to možno, priporočamo, da se uredi delo od doma.

Kjer še obstajajo kakšne rezerve v delovnih urah, se lahko dogovori tudi koriščenje presežka ur oz. ustrezna prerazporeditev delovnega časa.

Koriščenje letnega dopusta, tako plačanega kot tudi neplačanega, delodajalec sam ne more odrediti, lahko pa se ta možnost dogovori v soglasju z delavcem.

Zakon o delovnih razmerjih ureja tudi nadomestilo plače v primeru, ko delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile. Za višjo silo gre, kadar gre za zunanji vzrok, dogodek pa je nepričakovan, neizogiben in neodvrnljiv. Pojav epidemije koronovirusa po našem prepričanju to zagotovo je. V primeru višje sile si delodajalec in delavec tveganje delita tako, da je delavec upravičen do nadomestila osnove v višini polovice plače, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače.

Vse te rešitve so bolj ali manj začasne narave, zato upamo, da bo vlada čim prej sprejela interventne ukrepe, ki bodo dali jasne smernice in olajšali skrb za otroke v času zaprtja šol in vrtcev.

Odgovor je pripravila Urška Sojč, Pravna služba GZS, na podlagi dne 13.3.2020 znanih informacij ter predpisov, veljavnih na dan 13.3.2020.

V primeru ukrepa začasne prepovedi in omejitve javnega prevoza potnikov, ko se ustavlja javni promet, delavec pa zaradi takšnega ukrepa ne more opravljati dela, je ob upoštevanju vseh okoliščin, ki vplivajo na to, da delavec ne more priti na kraj opravljanja dela, tudi možno govoriti o nastanku višje sile.

Prav tako je nastanek višje sile zaradi zaprtja mej s sosednjimi državami lahko razlog za upravičeno odsotnost z dela delavca.

V vsaki posamični konkretni situaciji pa je treba presojati prisotnost vseh elementov višje sile (elementi višje sile so že opredeljeni v 10. Poglavju). Pri presoji le-teh pa je v okviru elementa neizogibnosti in neodvrnljivosti dogodka treba med drugim presoditi in upoštevati ali gre za objektivno nemožnost prihoda na delo na strani delavca, možnost zagotovitve dela na domu ali na drug ustrezen način, možnost zagotovitve drugačnega načina prevoza itn.

Delavec naj v primeru nemožnosti prihoda na delo delodajalca obvesti o vseh relevantnih okoliščinah odsotnosti.

Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, si delodajalec in delavec tveganje delita, saj je breme nadomestila nižje kot v drugih primerih, in sicer znaša nadomestilo 50 % plače oziroma najmanj 70 % minimalne plače (šesti odstavek 137. člena ZDR-1).

Delavce na čakanju obravnava ZDR-1 kot legitimen ukrep, ko gre za začasno nezmožnost delodajalca za zagotavljanje dela in lahko delavca po 138. členu ZDR pošlje domov za obdobje najdalj 6 mesecev. Delodajalec lahko z namenom ohranitve zaposlitve pisno napoti delavca na čakanje na delo doma. Pisna napotitev se lahko pošlje delavcu tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga ima pri svojem delodajalcu. Posebna obličnost ni predpisana, mora pa biti jasna pisna odreditev časa in dejstva, da od določenega dne čaka na delo doma. Delavec je dolžan, da se odzove na poziv delodajalca za prihod na delo. Napotitev na čakanje je lahko istočasno za več delavcev; vsak delavec pa mora biti napoten individualno. Delavcu, ki je na bolniški, ne morete odrediti čakanja, dokler se ne vrne na delo.

V času odrejenega čakanja na delo ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80% delavčeve povprečne mesečne plače v prejšnjih treh mesecih za polni delovni čas in povračilo za malico, ne pripada pa mu prevoz na delo.

Delodajalec najprej obračuna nadomestilo sam, potem ga bo lahko uveljavljal pod pogoji in na način kot bo določil intervencijski zakon. Interventni zakon, ki ni še sprejet, postavlja pogoj, da 30% delavcem ne more zagotavljati dela.

Vzorec pisne odreditve čakanja na delo z namenom ohranitve zaposlitve je priložen tej rubriki.

Odgovor je pripravila Metka Penko Natlačen, Pravna služba GZS, na podlagi dne 15.3.2020 znanih informacij ter predpisov, veljavnih na dan 15.3.2020.

Delodajalec lahko s spremembo plana letne izrabe delovnega časa opredeli v kritičnem obdobju npr. kolektivni dopust za vse zaposlene. Trajanje tega naj ne presega dveh tednov, kolikor je delavčevo zakonsko obvezno koriščenje v tekočem letu. Nadomestilo za LD je 100% od osnove in v celoti v breme delodajalca. Po njegovem izteku mora delodajalec uporabiti druge ukrepe.

Delodajalec lahko tudi. delavca po lastnem preudarku pošlje domov za določen čas in je ta upravičen do 100% nadomestila plače. Ne prejme povračila za malico za prevoza na delo in z dela; na razpolago mora biti na vpoklic.

Če je delavcu odrejen bolniški status, velja, da delodajalec krije stroške bolniškega statusa delavca, potrjenega z bolniškim listom, do 30 dni, v višini 80% od osnove. Presežek tega gre v breme ZZZS v višini 90% in kriterijih zavoda.

Lečeči zdravnik lahko odredi tudi izolacijo. V takem primeru ima delavec pravico do nadomestila v breme zavoda v višini 90% osnove na podlagi 31. člena ZZVVZ. Podlaga za tako nadomestilo je diagnoza na bolniškem listu. Izolacija se zvaja lahko v bolnici ali doma, vendar po odreditvi zdravnika. - Te vrste izolacije, medicinsko indicirane, delodajalec ne more odrediti.

Karanteno odredi z odločbo minister za zdravje, na predlog NIJZ. Karantene te vrste ne more odrediti delodajalec. Odostnost v času karantene naj bi bila v breme delodajalca, vendar je v postopku sprejem interventnega zakona, ki bo za take primere predpisal nadomestilo v breme države do 80%.

Kot čakanje na delo ZDR-1 obravnava kot legitimen ukrep, ko gre za začasno nezmožnost delodajalca za zagotavljanje dela in lahko delavca po 138. členu ZDR pošlje z namenom ohranitve zaposlitve. Pisna napotitev se lahko pošlje delavcu tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga ima pri svojem delodajalcu. V času odrejenega čakanja na delo ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80% delavčeve povprečne mesečne plače v prejšnjih treh mesecih za polni delovni čas. Delavec je dolžan, da se odzove na poziv delodajalca za prihod na delo kot izhaja iz pisne napotitve. Če se tako stanje nadaljuje, nastanejo lahko pogoji za odpoved iz poslovnega razloga.

Interventni zakon bo opredelil možnost sofinansiranja nadomestila za čas čakanja na delo do 40% in največ do zgornjega zneska veljavnega nadomestila za primer brezposelnosti.

Odgovor je pripravila Metka Penko Natlačen, Pravna služba GZS, na podlagi dne 15.3.2020 znanih informacij ter predpisov, veljavnih na dan 15.3.2020.

Velja, da mora delodajalec zagotavljati varne in zdrave delovne razmere za zaposlene. Če delavcu te niso zagotovljene, lahko delo odkloni brez posledic za izgubo delovnega mesta in zaposlitve.

Delavec lahko odkloni delo:

· v primeru, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrep. (določa Zakon o varnosti in zdravju pri delu – ZVZD-1)

· če ni bil predhodno seznanjen z vsemi nevarnostmi pri delu in varnostnimi ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu (določa Zakon o varnosti in zdravju pri delu – ZVZD-1).

· v primeru odreditve nadurnega dela, ki presega 170 ur na leto, pa za to ne da pisnega soglasja. (določa ZDR-1).

· v primeru napotitve v tujino, če obstajajo opravičeni razlogi (določa ZDR-1), kot so:

• nosečnost,
• varstvo otroka, ki še ni dopolnil sedem let starosti,
• vzgoja in varstvo otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti, če delavec živi sam z otrokom in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo,
• invalidnost,
• zdravstveni razlogi,
• drugi razlogi, določeni s pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo ki zavezuje delodajalca ali aktom delodajalca.

Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved iz razlogov, ki jih taksativno našteva 110. člen ZDR-1. Dokazno breme, da ti razlogi obstajajo in da je bilo delovno razmerje odpovedati, so na delodajalcu.

Iz zgoraj navedenega sklepamo, da ni podlage za postopek izredne odpovedi

Odgovor je pripravila Metka Penko Natlačen, Pravna služba GZS, na podlagi dne 15.3.2020 znanih informacij ter predpisov, veljavnih na dan 15.3.2020.

V zvezi s koriščenjem letnega dopusta vam kot delodajalcu odsvetujemo, da bi delavcem enostransko odredili koriščenje celotnega letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Izraba letnega dopusta je namreč stvar dogovora med delavcem in delodajalcem in je delavčeva pravica po ratificirani Konvenciji MOD št.132 o plačanem letnem dopustu, ki naj zagotovi regeneracijo njegovih psihofizičnih sposobnosti. Delodajalec ima možnost, da preko plana izrabe letnega dopusta od delavcev zahteva planiranje in izrabo letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. V njem je smiselno poudariti obvezo delavca za koriščenje vsaj dveh delovnih tednov v tekočem letu, saj po zakonu je letni dopust mogoče izrabiti v več delih, s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna, katerih koriščenje je dolžan omogočiti delodajalec. Delodajalec lahko zahteva od delavca, da planira izrabo najmanj dveh tednov letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Preostanek letnega dopusta delavec koristi v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta. -

Delodajalec je dolžan delavce najkasneje do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. S planom izrabe sklada letnega delovnega časa lahko delodajalec tudi predvidi izrabo dela dopusta za vse zaposlene v obliki kolektivnega dopusta.

Če pa ima delavec še neizkoriščeni preostanek letnega dopusta za preteklo koledarsko leto, lahko delodajalec pozove na izrabo in v kolikor delavec nanjo ne pristaja, menimo, da mu delodajalec v danih okoliščinah lahko odredi.

Vsekakor zelo smiselno pa bi bilo tudi to, da se delodajalec z delavci poskuša dogovoriti za neplačan dopust. Ta dogovor mora biti sporazumen. V tem primeru delavec ne dobi plače, delodajalec pa je dolžan plačati prispevke.

Odgovor je pripravila Metka Penko Natlačen, Pravna služba GZS, na podlagi dne 15.3.2020 znanih informacij ter predpisov, veljavnih na dan 15.3.2020.

Delodajalec na podlagi 169. člena ZDR-1 zaradi izjemnih okoliščin opredeli nalogo delavca, da opravlja drugo delo ali isto delo na drugem kraju. S pisno odredboodelunadomuopredelibistveneokoliščine odreditve, kot so: razlog, delovna sredstva, ki jih bo zagotovil delodajalec, dosegljivost delavca, zlasti pa napotkegledevarnegainzdravega dela od doma. Čeprav tega zakon ne zahteva, je primerno, da delodajalec tudi v tem primeru, kot v primeru opravljanja dela na domu po pogodbi o zaposlitvi, obvesti Inšpektorat za delo.

Odredba se lahko nanaša na posameznega delavca ali na skupino delavcev, pri čemer mora delodajalec zagotoviti varstvo osebnih podatkov.

Obveznost lahko traja le začasno, dokler trajajo take okoliščine oziroma dokler so podani pogoji po 169. členu ZDR-1 in je sprememba vrste in/ali kraja opravljanja dela nujna in potrebna.

PoZVZD-1jedelodajalecdolžanzagotavljativarneinzdraverazmerezadelonegledenadeloinkraj,kjer delavec opravljadelo.

Zakonodaja podrobnejših opredelitev ravnanja v tovrstnih primerih ne vsebuje, predlagamo pa, da se delodajalcipriodreditvidelanadomuvizrednihrazmerahzvidikavarstvapravicinobveznostiobehstrank v delovnem razmerju opredelijo do določenih tem, ki jih navajamo vnadaljevanju.

Vzorec pisne odreditve dela na domu v izrednih razmerah je priložen tej rubriki.

Odgovor je pripravila Metka Penko Natlačen, Pravna služba GZS, na podlagi dne 15.3.2020 znanih informacij ter predpisov, veljavnih na dan 15.3.2020.

V primeru ukrepa zaprtja mej s sosednjimi državami, ko delavec zaradi takšnega ukrepa ne more opravljati dela, je ob upoštevanju vseh okoliščin, možno govoriti o nastanku višje sile. V vsaki posamični konkretni situaciji pa je treba presojati prisotnost vseh elementov višje sile. Pri presoji le-teh pa je v okviru elementa neizogibnosti in neodvrnljivosti dogodka treba med drugim presoditi in upoštevati ali gre za objektivno nemožnost prihoda na delo na strani delavca, možnost zagotovitve dela na domu ali na drug ustrezen način, možnost zagotovitve drugačnega načina prevoza itn. Delavec naj v primeru nemožnosti prihoda na delo delodajalca obvesti o vseh relevantnih okoliščinah odsotnosti. Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, si delodajalec in delavec tveganje delita, saj je breme nadomestila nižje kot v drugih primerih, in sicer znaša nadomestilo 50 % plače oziroma najmanj 70 % minimalne plače (šesti odstavek 137. člena ZDR-1).

Višina nadomestila je odvisna od tega, za kakšno vrsto odsotnosti delavca gre.

· pri odreditvi dela od doma v izrednih razmerah po 169.členu ZDR-1 delavcu pripada 100-odstotno nadomestilo in povračilo za malico;

· pri odreditvi čakanja na delo po 137. členu ZDR-1 zaradi preprečitve nastanka presežkov delavcev, delavcu pripada 80 % nadomestilo plače; delodajalec bo v primeru, da ima 30% takih delavcev, uveljavljal 40-odstotno sofinansiranje preko Zavoda za zaposlovanje, pod pogoji iz interventnega zakona;

· ko gre za višjo silo, kamor štejemo odsotnost staršev zaradi varstva otrok v primeru zaprtja šol, ukrepi države zaradi katerih se ne more izvajati poslovanja podjetja, zaprtje meje, odlok o ukinitvi javnega prevoza, pripada 50 % nadomestilo. Trenutno za tak primer ni predvideno sofinansiranje države.

Daljše časovno trajanje teh ukrepov zaradi upada prihodkov podjetja žal generira odpovedi iz poslovnih razlogov. Delavcu pripada odpovedni rok po 94.členu ZDR-1 in odpravnina po 108.členu ZDR. Na naši spletni strani najdete podrobnejše usmeritve za izvajanje teh ukrepov in obrazca za odreditev dela na domu ter čakanja na delo.

Odgovor je pripravila Metka Penko Natlačen, Pravna služba GZS, na podlagi dne 19.3.2020 znanih informacij ter predpisov, veljavnih na dan 19.3.2020.

Menimo, da je upoštevanje navodil delodajalca eno temeljnih dolžnosti delavca.

Delavčeve temeljne obveznosti po pogodbi o zaposlitvi so:

· 34. člen ZDR-1 (upoštevanje delodajalčevih navodil) - Delavec mora upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.

· 35. člen ZDR- 1 (spoštovanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu) - Delavec mora spoštovati in izvajati predpise in ukrepe o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb.

· 36. člen ZDR-1 (obveznost obveščanja) - Delavec mora obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja - Delavec mora obveščati delodajalca o vsaki grozeči nevarnosti za življenje, zdravje ali nastanek materialne škode, ki jo zazna pri delu.

· 37. člen ZDR-1 (prepoved škodljivega ravnanja) - Delavec se je dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca.

Delavec je pri odreditvi opravljanju dela od doma v delovnem razmerju in vse te njegove obveznosti enako veljajo kot da delo opravlja na običajnem kraju.

V primeru, da tega ne upošteva, gre za kršitev dolžnosti iz delovnega razmerja. Po presoji mu lahko izdate opozorilo pred odpovedjo iz krivdnega razloga. Nadaljevanje tega postopka pomeni lahko odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga po pravilih ZDR-1. Predvidevamo, da v danih okoliščinah izvedba disciplinskega postopka nebi bila učinkovita ne smotrna, saj imate druge prednostne naloge v zvezi z ohranjanjem eksistence podjetja, disciplinski postopek pa zahteva daljšo proceduro.

Odgovor je pripravila Metka Penko Natlačen, Pravna služba GZS, na podlagi dne 19.3.2020 znanih informacij ter predpisov, veljavnih na dan 19.3.2020.

Odlok ne posega v razmerja med podjetji in glede na to, da na preventivne in obdobne zdravstvene preglede delavca napoti delodajalec, lahko ambulante medicine športa in dela izvedejo preglede. Vendar morajo pri tem upoštevati vsa priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter vsi ukrepi in drugi odloki za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19.

Odgovor je pripravila Metka Penko Natlačen, Pravna služba GZS, na podlagi dne 19.3.2020 znanih informacij ter predpisov, veljavnih na dan 19.3.2020.

Izhajamo iz definicije delovnega razmerja, ki je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Obveznost delodajalca je, da zagotavlja delo, ki je predmet pogodbe o zaposlitvi, zagotavlja delavcu ustrezno plačilo skladno z zakonom in kolektivno pogodbo, zagotavlja varne delovne razmere in druge z ZDR-1 predpisane pogoje za opravljanje dela.

Delavec je dolžan opravljati delo. Delavec mora vestno opravljati delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu. Upoštevati mora zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja ter spoštovati in izvajati predpise in ukrepe o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb.

Delodajalec je ne le dolžan zagotavljati delo in plačilo, ampak tudi zagotavljati izvajanje dela. Sem šteje, da je dolžan nositi stroške povračila stroškov prevoza na delo in z dela delavca, skratka mu omogočiti, da pride na delo in odide.

Menimo, da je delodajalec dolžan organizirati prevoz na delo za zaposlene, ki se ne morejo več posluževati javnega prevoza ali pokriti stroškov njihovega prihoda na delo z lastnimi avtomobili v višini, kot določa KP, ki zavezuje delodajalca. Če tega ni mogoče zagotoviti, od delavcev ne more zahtevati, da pridejo na delo.

S spremembo pogodbe o zaposlitvi se delavec ne more odreči povračilu stroškov za prihod in odhod na delo, saj bi to pomenilo njegovo prikrajšanje z vidika delovnopravnega upravičenja. Če bi nemožnost prihoda na delo pomenila lahko razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, pa odgovarjamo odklonilno. Ni delavčeva krivda, da mu je prevoz onemogočen.

Plačilo, ki je do njega delavec v takem primeru upravičen, znaša 50% plače, kot to opredeljuje 6.odstavek 167. člena ZDR-1. Zakon namreč navaja, da si stranki v takem primeru riziko delita. Interventni zakon za tak primer ne predvideva sofinansiranja.

Odgovor je pripravila Metka Penko Natlačen, Pravna služba GZS, na podlagi dne 19.3.2020 znanih informacij ter predpisov, veljavnih na dan 19.3.2020.

V primeru ukrepa začasne prepovedi in omejitve javnega prevoza potnikov, ko se ustavlja javni promet, delavec pa zaradi takšnega ukrepa ne more opravljati dela, je ob upoštevanju vseh okoliščin, ki vplivajo na to, da delavec ne more priti na kraj opravljanja dela, po tolmačenju MDDSZ možno govoriti o nastanku višje sile. Prav tako je nastanek višje sile zaradi zaprtja mej s sosednjimi državami lahko razlog za upravičeno odsotnost z dela delavca.

V vsaki posamični konkretni situaciji pa je treba presojati prisotnost vseh elementov višje sile. Pri presoji le-teh pa je v okviru elementa neizogibnosti in neodvrnljivosti dogodka treba med drugim presoditi in upoštevati ali gre za objektivno nemožnost prihoda na delo na strani delavca, možnost zagotovitve dela na domu ali na drug ustrezen način, možnost zagotovitve drugačnega načina prevoza itn. Delavec naj v primeru nemožnosti prihoda na delo delodajalca obvesti o vseh relevantnih okoliščinah odsotnosti.

Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, si delodajalec in delavec tveganje delita, saj je breme nadomestila nižje kot v drugih primerih, in sicer znaša nadomestilo 50% plače oziroma najmanj 70% minimalne plače (šesti odstavek 137. člena ZDR-1).

Odgovor je pripravila Metka Penko Natlačen, Pravna služba GZS, na podlagi dne 19.3.2020 znanih informacij ter predpisov, veljavnih na dan 19.3.2020.

Sprašujete nas o povračilu stroškov za prevoz na delo delavcem zaradi ukinitve javnega prevoza.

V kolektivni pogodbi za kmetijstvo in živilsko dejavnost je v tarifni prilogi navedeno, da je delodajalec dolžan povrniti 80% cene javnega prevoza, v primeru če možnosti javnega prevoza ni, pripada delavcu povračilo stroškov prevoza v višini 0,16 € za vsak poln kilometer med prebivališčem in mestom opravljanja dela.

Ker je do ukinitve javnega prevoza prišlo sredi meseca (16.03. 2020) je delavec upravičen tako do povračila stroškov za nabavo mesečne vozovnice v višini 80 %, kot tudi do povračila stroškov v obliki znižane kilometrine 0,16 € od 16.03. 2020 dalje (dokler ne bo javni prevoz ponovno vzpostavljen) za vsak poln kilometer med prebivališčem in mestom opravljanja dela za vse dni, ko je tako prihajal na delo.

Odgovor je pripravila Cvetka Furlan, Pravna služba GZS, na podlagi dne 19.3.2020 znanih informacij ter predpisov, veljavnih na dan 19.3.2020.

V primeru ukrepa zaprtja mej s sosednjimi državami, delavec pa zaradi takšnega ukrepa ne more opravljati dela, je ob upoštevanju vseh okoliščin, ki vplivajo na to, da delavec ne more priti na kraj opravljanja dela možno govoriti o nastanku višje sile. V vsaki posamični konkretni situaciji pa je treba presojati prisotnost vseh elementov višje sile. Pri presoji le-teh pa je v okviru elementa neizogibnosti in neodvrnljivosti dogodka treba med drugim presoditi in upoštevati ali gre za objektivno nemožnost prihoda na delo na strani delavca, možnost zagotovitve dela na domu ali na drug ustrezen način, možnost zagotovitve drugačnega načina prevoza itn. Delavec naj v primeru nemožnosti prihoda na delo delodajalca obvesti o vseh relevantnih okoliščinah odsotnosti. Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, si delodajalec in delavec tveganje delita, saj je breme nadomestila nižje kot v drugih primerih, in sicer znaša nadomestilo 50% plače oziroma najmanj 70% minimalne plače (šesti odstavek 137. člena ZDR-1). To se ne smatra za odreditev karantene delavci, ampak za državni ukrep zaprtja mej.

V primeru, da ima delavec odrejeno karanteno v tuji državi pa v zvezi s tem, ali se za veljavni akt za ugotovitev karantene šteje tudi potrdilo iz tuje države(npr. Hrvaške) za potrebe uveljavljanja nadomestila iz proračuna po interventnem zakonu, še skušamo priti do odgovora. Priporočamo vam, da spremljate spletno stran GZS, zavihek Koronavirus, kjer sproti objavljamo relevantne informacije: https://www.gzs.si/koronavirus

Odgovor je pripravila Metka Penko Natlačen, Pravna služba GZS, na podlagi dne 19.3.2020 znanih informacij ter predpisov, veljavnih na dan 19.3.2020.

Sprašujete nas, ali je delodajalec dolžan povrniti stroške prevoza delavcu v primeru, ko kupi mesečno vozovnico, nato pa je 6 dni zaradi letnega dopusta odsoten.

Povračila stroškov za prevoz na delo in z dela so opredeljena v kolektivnih pogodbah dejavnosti in se med seboj tudi razlikujejo. Do razlik prihaja tako pri višini povračil stroškov za mesečne vozovnice (nekatere dejavnosti povrnejo 100 % cene javnega prevoza, nekatere tudi manj), prav tako prihaja do razlik med povračili tudi v primerih, ko javnega prevoza ni na voljo in se delavcu prizna strošek znižane kilometrine (od 0,15 € za km do 0,18 €). Različno po kolektivnih pogodbah imajo urejeno tudi to, ali mu povrnejo sorazmerni del mesečne vozovnice glede na dnevno prisotnost ali dobi povrnjene stroške mesečne vozovnice ne glede na to, da je kakšen dan v mesecu odsoten.

Če potrebujete podatek za konkreten primer, nam prosim sporočite v kateri dejavnosti deluje podjetje, da vam bomo lahko svetovali.

V primeru, ko ni javnega prevoza (trenutna situacija) je delavec upravičen do povračila mesečne vozovnice in v nadaljevanju do znižane kilometrine od dneva ukinitve javnega prevoza do ponovne vzpostavitve javnih prevoznih linij za vsak dan prisotnosti.

Odgovor je pripravila Cvetka Furlan, Pravna služba GZS, na podlagi dne 19.3.2020 znanih informacij ter predpisov, veljavnih na dan 19.3.2020.

V času začasnega čakanja na delo in karantene pridobi delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove. Osnova pa je povprečna mesečna plača za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Pri izračunu osnove se upoštevajo tudi obračunani in plačani dodatki in morebitna stimulacija oz. delovna uspešnost.

Odgovor je pripravila Cvetka Furlan, Pravna služba GZS, na podlagi dne 19.3.2020 znanih informacij ter predpisov, veljavnih na dan 19.3.2020.