Zahteve sindikatov javnega sektorja v višini 1 mrd EUR bi, če se uresničijo, pomenile za četrtino višjo maso plač v javnem sektorju od sedanje. To bi povzročilo ali kršenje fiskalnega pravila, ki je zapisano v ustavi, ali pa - v primeru njegovega spoštovanja - krčenje drugih postavk, kot so investic...
Zahteve sindikatov javnega sektorja v višini 1 mrd EUR bi, če se uresničijo, pomenile za četrtino višjo maso plač v javnem sektorju od sedanje. To bi povzročilo ali kršenje fiskalnega pravila, ki je zapisano v ustavi, ali pa - v primeru njegovega spoštovanja - krčenje drugih postavk, kot so investicije in socialni transferji.
|
Obdobje 2017/2007 |
Javni sektor |
Gospodarstvo |
|
Masa plač |
+39 % |
+18 % |
|
Povprečna bruto plača |
+345 EUR |
+300 EUR |
|
Število zaposlenih |
+20.000 |
-31.000 |
Masa plač v javnem sektorju se je v zadnjem desetletju povečala za 39 %, kar je še enkrat hitreje kot v gospodarstvu. Že sedaj za plače v javnem sektorju namenimo 11 % BDP, kar je več kot v povprečju EU (10 %). Da bi se približali povprečju, bi morali obstoječo maso plač celo znižati za 550 mio EUR. Sedanje plačne zahteve bi to neravnovesje še povečale. Povprečna bruto plača je bila v sektorju država* v letu 2017 za 270 EUR višja kot v zasebnem. Prav tako se je v zadnjem desetletju povečala bolj kot v gospodarstvu, in sicer za 345 EUR. Število zaposlenih v javnem sektorju je poraslo v desetletju za 20.000, v gospodarstvu se je znižalo za 31.000.
|
|
Sektor država |
% glede na vse javno-finančne odhodke |
|
Stroški dela v zadnjih 12 mesecih |
3,9 mrd EUR |
23 % |
|
Ob uresničitvi plačnih zahtev javnega sektorja |
4,9 mrd EUR |
29 % skoraj 1 mrd EUR več kot doslej |
Stroški dela v javnem sektorju so v zadnjih 12-ih mesecih znašali 3,9 mrd EUR, kar predstavlja 23 % vseh javno-finančnih odhodkov. Pred desetletjem smo za plače javnih uslužbencev namenili zgolj 20 % proračunskih odhodkov. Če bi se uresničile vse plačne zahteve javnega sektorja, bi se ta delež povečal na 29 %. Na drugi strani se je delež odhodkov za investicije v zadnjem desetletju znižal z 11 % na 6 %.
Plačne zahteve javnega sektorja bi ponovno povečale obremenitev stroškov dela (npr. z višjo dohodnino) za vse dohodninske zavezance. Povprečna neto plača bi se zato vsem dohodninskim zavezancem znižala za 8 % oz. za okoli 1.000 EUR letno.
Uresničitev plačnih zahtev javnega sektorja bi vodilo do ponovnih ekscesov, podobno kot v letih 2006-2008, tudi v obliki vrtoglave rasti cen nepremičnin.
Na papirju bi tako bili bogatejši, vendar takšne naložbe niso produktivne, saj ne prinašajo denarnih tokov, kot jih denimo investicije v stroje in opremo.
*sektor država je javni sektor brez državnih družb
